Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Lolita
Založba: ZARŠ Records
Izid: year
Trajanje: 62:32
Ocena: 4/5
Pravijo da je to njihov 13. studijski album v skupno 27. letih delovanja (obrača se že 28. Leto). Ni kaj. Dame in gospodje z vsem spoštovanjem! Pred nami je novi studijski album slovenske eksperimentalne jazz zasedbe imenovane Lolita. Za skupno je od vselej veljala učinkovita glasbena provokacija zabeljena z zaznavno mero eklektične vsebine.
Za krmilom Lolite stojita tudi danes dva ustanovna in originalna člana, ki sta saksofonist Primož Simončič in basist Iztok Vidmar. Bend je deloval v prvem delu kariere večinoma kot trio, v zadnjih letih je prerasel v kvintet. Skladno s tem se je skozi leta širila tudi glasbena vizija skupine in tako spreminjal njen glasbeni dosje. Skladno z zorenjem glasbenikov. Razvoj je edina konstanta za Lolito. In novi album to potrjuje. Novi Lolita delujejo namreč v aranžmajih povsem razvezano in razrahljano tako, da je forma občasno popolnoma prepuščena spontani improvizaciji. Nov album deluje mnogokrat kot odtis trenutka, v katerem se je dogodil spontani navdih izvabljanja in transformacije tistega kar vodi umetnika skozi glasbeni univerzum v obliko avdio-zvočnega zapisa snemalnih trakov studia. Večkrat se pripeti, da bend v že zgrajeni formi »razpade« in glasba postane skrajno fragmentirana in razrahljana, potem pa se delci mnogoterih informacij svobodoljubne izpovedne »raztresenosti«, postopno združijo v celoto in dobijo znova otipljiv značaj konciznosti (naš logični princip dojemanja, katerega večinoma uporabljamo pri sprejemanju glasbe, razume to kot izdelano formo muzikalične fraze oziroma motiva).
Predvsem je bila prava uganka nova plošče nova pevka Neža Trobec. Skupina je njene vokalne talente izkoristila za vlogo dodatnega instrumenta. Za dodatno razgaljanje, kontrastiranje in razgibavanje, že v osnovi mehke zasnove prostosučnih jazzovskih form, ki stremijo k raziskovanju neraziskanih glasbenih dimenzij. Neža se le redko oklene klasične vokalne interpretacije (petja z besedilom), sicer je njeno pristopanje popolna raba vokalnih karakteristik v funkciji instrumenta in pri tem uporablja raznorazne trike krivenčenja svojih glasilk. Povsem spontano in brez posebnega konciznega načrtovanja. V slogu proste improvizacije.
Album »Uantaunataunatanara« je gotovo nov slogovni pa tudi zvočni premik v karieri skupne, ki odstira skupini odkrivanje novih glasbenih prostranstev in razširjanje glasbenega dosjeja v prid še večjega pečanja s prostim formami jazz in celo avantgardne glasbe. Album bo predstavljal poljubnemu poslušalcu konkretna kost za glodanje, saj leze pod kožo silno počasi. Obenem pa je ravno ta njegova raziskovalna svobodoljubnost in slogovna neobremenjenost, kar je Lolita v novih časih učinkovito združila s preteklostjo svojega ustvarjanja zagotovilo uspešne transformacije glasbenega dosjeja na višji artistični nivo. Vsekakor pa tudi zagotovilo, da boste mičnosti bogate glasbene informacije, ki jo podaja, raziskovali dlje časa, album pa vas bo posledično tudi bogato nagrajeval.
Zasedba
Primož Simončič – saksofon
Iztok Vidmar – bas kitarea
Lado Jakša – saksofon, klaviature
Matjaž Sekne – violina
Uroš Srpčič – bobni
Neža Trobec – vokal
Produkcija
Lolita
Seznam skladb
1. Duhci (12:12)
2. Dnevna… (06:25)
3. …soba (09:43)
4. Uantauantauantanara (09:45)
5. Luna (07:36)
6. Saxafonia (02:03)
7. Pikalapokkala 08:37
8. Recesijskaa (00:00)
9. Devetka (05:21)
