Izvajalec: Mecca
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 53:11
Ocena: 5/5
To je AOR izdelek, ki je med poznavalci tega žanra vzbujal nedvomno več zanimanja izmed letošnjih izdaj v tem, danes reliktnem, glasbenem žanru. Res se nihče ni nadejal, da bodo okoliščine, ki so sledile izdaji odličnega prvenca Mecca I v letu 2002 takšne, da bo potrebno na albuma Mecca II. čakati debelih 9. let.
Mecca II je album ujet v plutje skozi časovni stroj. Kot bi nastal leta 1986, a izšel šele leta 2011. Devet let je res dolga doba. Bojda sta bila pripravljena dva osnutka tega albuma, a vsled perfekcionizma v iskanju zvočne in izrazne popolnosti naknadno oba zbrisana.
Glavni kapitan Mecca ladje ostaja Joe Vana. Prevzel je tudi glavne vokalne dolžnost, kar je odlična izbira, saj poseduje njegov vokal prepoznavni izraz in barvo. V vsem popolnoma suvereno. Joe je imel pred tem na voljo opcijo, da porazdeli vokalno delo na skladbah med več prominentnih vokalistov, a se je očitno odločil, da opravi delo sam. Zanimivo je da njegov vokal, ki več kot ulito funkcionira v izraznem AOR principu “zahodne obale” projekta Mecca, spominja v blažjem odmerku na vokalno barvo Johna Wettona. Tudi v rešitvah izbire vodilnih vokalnih melodij. In temu občutku se ne izognemo tudi, ob opremljanju vodilnega vokala z vokalnimi harmonijami v refrenih. V mislih imam zlasti obdobje Wettonovega vokalnega značaja v projektu Icon.
Vendar je to poseben album. Vana je zbral ob sebi prekaljene studijske glasbenike in aranžerje, s katerimi se je v iskanju skupnega jezika fenomenalno ujel in sporazumel. Tu so multinistrumentalist in aranžer Tommy Denander, resnični deloholik, nadalje Christian Wolff – ime, ki se prav tako redno pojavlja v mnogih podobnih studijskih sodelovanjih v projektih. Ritem sekcija je to pot posebna. Tony Levin na bas kitari in Pat Mastelotto na bobnih, sta stara prijatelja, nerazdružljiva še od časov delovanja v King Crimson. Torej je jasno, da je Vana mislil prav na vsak detajl tega albuma. Perfekcionizem.
To je album, ki dosega briljanco popolnega melodičnega izkoristka znotraj AOR šablone. Skladbe dosegajo v tej šabloni jasnih izraznih meja, še vedno visoko medsebojno motivsko razgibanost. Ta je kontrastno poudarjena v vodilnih motivih, obenem pa dosega takšno prefinjenost, zvočno prožnost in ravnovesje v dimenzioniranju zvočne slike znotraj produkcije, da delujejo skladbe resnično kot 10. enakovredno zaključenih celot z jasno izpostavljenim glasbenim karakterjem. Glede na perfektno dovršenost aranžmajev prinaša razvoj dogodkov na albumu visoko vibrantno vzdušje, ki v vzdražnosti odzivov cerebralnega korteksa učinkuje sozvočno s klasikami studijskih del izvajalcev najbolj plemenitega AOR porekla.
Instrumentalna sekcija izkorišča prehodne dele, kot tudi srednje instrumentalne dele, za plasma najbolj pronicljivih izraznih figur, ki jih še prenese AOR. Te figure dajejo občutek, da bi lahko njihovi scenaristi brez težav igrali v progresivni rock zasedbi. Konec koncev, AOR so ustvarile progresivne rock zasedbe, ko so obupno iskale hite v času iniciacije punk viroze na planetu Zemlja. V teh instrumentalnih delih se čuti izposoja navdiha nad pristopom skupine Toto. Posledično spominja album tudi na trike novodobnih švedskih Toto spogledljivcev Work Of Art. Te točke instrumentalne zabele, so na moč imenitno uravnovešene s predvidljivostjo melodično zapeljivih motivov kitic in refrenov. Medsebojna simbioza je izjemna. K temu dodaš prekaljeno sofisticiranost, ki se v aranžiranju dotika pop vzgibov, kot so to nekdaj počenjale zasedbe pedigreja največje zvočne imenitnosti Boulevard, Honeymoon Suite ali Mr. Mister in zmagoviti poker asov je priigran. Pardon, prigaran!
“Undeniable” je AOR delo izgubljeno v času. Z “nastavki”, da preraste z leti v klasiko, saj poseduje za to vse potrebne pred dispozicije. Te pa so: izrazna pronicljivost, drugačnost, visok nivo razgibanosti vodilnih motivov, prepričljivost nizanja razpoloženjskih stanj zahvaljujoč tankočutnemu karakterju Joeovega vokala,… Preden zapade recenzija v pretirano nizanje superlativov, naj zaključim, da v kolikor ste ljubitelj tovrstnih AOR zvokov, je to album, v katerega se boste nepovratno zaljubili. Ne glede na to da je izšel leta 2011, pa je nadvse priporočljiv tudi za vse med vami, ki žanra ne poznate, a vas muči radovednost in iščete prave indikatorske albume. “Undeniable” zadeva naravnost v tarčo, saj je skvašen pod taktirko dlakocepskega artizma, ki ga premorejo le najbolj talentirani in najbolj izkušeni glasbeniki. Popolna mojstrovina, ki zadržuje visok ustvarjalno kreativni nivo prvenca, vam pa preostane na izbiro kateri izmed obeh albumov vam bo ljubši!
Zasedba
Joe Vana – vokal, kitara
Tommy Denander – kitara, klaviature
Christian Wolff – kitara
Mark Alano – kitara
Brian Moritz – klaviature
Eric Ragno – klaviature
Wally Hustin – bas kitara
Tony Levin – bas kitara
Rick Vitek – bobni
Pat Mastelotto – bobni
Produkcija
Joe Vana
Seznam skladb
1. Perfect World
2. Closing Time
3. Ten Lifetimes
4. Life’s Too Short
5. I Know
6. Did it for Love
7. From the Start
8. Deceptive Cadence
9. W2W (Wire To Wire)
10. Undeniable
11. As I Walk Alone
