Avtor: Primož Novak
Izvajalec: Son Of Aurelius
Založba: Samozaložba
Izid: year_month
Trajanje: 72:14
Ocena: 5/5
Son Of Aurelius so leta 2010 opozorili nase s prvencem The Farthest Reaches, ki je kazal nekakšen potencial. Šlo je namreč le še za en tehničen death metal bend, ki je poudarjal tudi melodičnost. Preprosto bi se jih lahko opredelilo kot bolj tehnični The Black Dahlia Murder. A v štirih letih se lahko marsikaj spremeni. Sprva se sploh ni vedelo, zakaj je skupina poniknila, a letos je napovedala povratek z novimi albumom in z novim vokalistom.
S prvo predstavljeno skladbo je skupina predvsem šokirala. Sama glasba ni bila prav nič podobna prvencu. Ok, še vedno je godba tehnična, a pojavil se čisti vokal, več melodičnosti ter izredno razgibana ritem sekcija. Gre za tako močan preobrat, da bi se lahko vprašali, kako so lahko izdali ta album pod istim imenom. A večkrat, ko gre poslušalec čez album, se zaveda, da je skupina naredila pravo mojstrovino. Skladbe so dodelane do popolnosti, v samih strukturah je polno presenečenj. V 72 minutah, kar je nedvomno konkretna dolžina za album, ni zaznati kakšne nepotrebne vsiljene skladbe. Sama osnova albuma je nadgrajena s pomirjenimi inštrumentalnimi skladbami, s katerimi skupina dokazuje svojo izjemno ustvarjalnost.
Under a Western Sun po intru Return To Arms šokira s skladbo Chorus of the Earth, kjer prevladuje spevni vokal s precej nenavadno barvo. Resda je spevni vokal skozi cel album še najbolj prisoten, a možakar po imenu Riley McShane obvlada tudi scream in growl tehniko. Slednje pride najbolj do izraza v najbolj brutalni skladbi na albumu, The Prison Walls. Kar dela vokal še bolj poseben, so nekonvencionalne linije, ki so kljub precej kompleksni glasbi zanimivo vpete v same skladbe. Sam stil bi lahko primerjali s Tommyjem Rogersom iz Between The Buried And Me, na čase pa kakšna linija spominja celo Maynard Keenana (Tool), a za McShanea je treba potrditi, da ima neko svojo identiteto in ne kopira vseh odmevnih imen v progresivnih vodah.
Seveda ob zanimivem vokalu izstopajo prav tako tudi ostali člani. Kitarist Cary Geare skozi cel album skrbi za izstopajoče melodične riffe, tuji mu seveda niso tudi hitri in tehnični death metalski prijemi, a vendar je njegov smisel za melodičnost veliko bolj izrazit. Tudi njegov stil soliranja je nedvomno domiselni, vsako solažo ima do potankosti dodelano, kar v poplavi današnjih shredderjev ni najbolj pogost pojav. Basist Max Zigman s svojim fretless basom ves čas poudarja svoje linije, ki se slišijo, tako kot pri mnogih tehničnih skupinah, ki se ponašajo s fretless bas kitaro. Bobnarja Spencerja Edwardsa Spencerja bi lahko preprosto označili za ekstremnega bobnarja, kakršnih v ZDA kar mrgoli. A treba je poudariti, da Edwards odlično združuje hitro death metalsko igranje, pri čemer izstopajo njegove hitre noge, pa tudi blast bati, s stilom, ki je bolj osredotočen na sekanje ritmov v stilu bobnarjev Alexa Rudingerja in Hannesa Grossmanna. Našteta glasbila nekako še ne podajo bistva celotnemu albumu. Potencialne luknje se je skupina odločila zapolniti z raznimi klaviaturami, da poda skladbi popolno zvočno sliko. Dober primer je klavir v naslovni skladbi, ki bi lahko odlično sklenila album, če ne bi bilo outra. Vsekakor pa je to tudi posledica dobre produkcije.
Under a Western Sun je nedvomno vrhunski dosežek. Kljub dolžini ni razvlečen, skladbe so si raznolike, polno je nepričakovanih preobratov. Son of Aurelius so se odločili za tveganje, za katerega bo pokazal sam čas, če se je vse skupaj izplačalo. A za skupino, ki ima za seboj neko izobrazbo, bi bilo nesmiselno, da bi se držali istega glasbenega stila kot na prvencu in s tem zavrli svoj naravni napredek, kot dela danes večina skupin. Drugi album Son of Aurelius je precej provokativen izdelek, ki je verjetno marsikoga razočaral, a po drugi strani gre za izjemen dosežek, ki daje vedeti, da se danes še da narediti unikaten album. V naslednje se edino upa, da ne bo potrebno čakati 4 leta na novi album.
Zasedba
Max Zigman – bas
Spencer Edwards – bobni
Cary Geare – kitara
Riley McShane – vokal
Produkcija
Zack Ohren
Seznam skladb
1. Return To Arms
2. Chorus Of The Earth
3. The Weary Wheel
4. Coloring The Soul
5. The Stoic Speaks
6. Attack on Praque
7. Flailing Saints
8. A Great Liberation
9. Clouded Panes
10. Blinding Light
11. The Prison Walls
12. Submerge & Surface
13. Long Ago
14. Under A Western Sun
15. Strange Aeons
