Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Brand X
Založba: Charisma Records
Izid: year
Trajanje: 40:43
Ocena: 4.5/5
Brand X so bili ena izmed najbolj vznemirljivih britanskih jazz fusionisitčnih skupin. Nastali so leta 1975 kot plod skupnega jama med petimi visoko talentiranimi jazz rockovskimi glasbeniki. Originalni bobnar in pevec Phil Spinelli ter ritem kitarist Pete Bonas sta jih zapustila v času, preden so začeli snemati njihov nikoli uradno izdani prvenec, ki bi moral iziti še istega leta. Ti posnetki iz obdobja med letoma 1975 in 1976 so šele leta 1997 izšli pod naslovom “Missing Period”. Genesis bobnar in pevec Phil Collins je prišel kot Spinellijeva zamenjava in skupaj z basistom Percyem Jonesom postal vodja skupine.
Za Collinsa so Brand X predstavljali predvsem stranski jazz fusionistični poligon, kadar ni bil zaposlen z delom za Genesis, a se je svojega postranskega opravila vseeno vedno lotil resno kar tudi dokazuje vsesplošna visoka kvaliteta zgodnjih Brand X albumov, čeprav nikakor ni bil ključni član kvarteta, samo eden izmed enakovrednih. Zaradi njegovega kasnejšega slovesa prog rock in pop rock pevca mnogi pozabljajo, da je bil Collins tudi vrhunski jazz bobnar, kateremu je Brand X predstavljal ustrezni ventil za sproščanje fusionističnih ritmičnih vragolij, katerih si ni mogel privoščiti kot član Genesis, kjer je vedno vladal razmeroma demokratičen skladateljski odnos, vendar so se bolj ali manj izogibali tega, da bi kdaj pretirano zabredli v jazz.
Uradni prvenec angleške jazz fusion atrakcije z naslovom “Unorthodox Behaviour” je bil pod močnim vplivom ameriških jazz fusion prvakov Mahavishnu Orchestra pa tudi pod vplivom mojstrskega prvenca bobnarja omenjene skupine, Billya Cobhama, z naslovom “Spectrum” (1973). Brand X v svojih vrstah niso imeli kitarista kalibra Johna McLaughlina, a je bil John Goosdsall druga najboljša možna izbira za njihovo obliko električno kitarsko usmerjenega jazz fusiona. Naloge klaviaturista je opravljal Robin Lumley, bratranec znane angleške igralke Joanne Lumley, ki se je kasneje izkazal kot producent albumov različnih jazz fusion in prog rockovskih izvajalcev. Za kratek čas je bil tudi član Bowiejeve spremljevalne zasedbe Spiders from Mars.
Album je v celoti inštrumentalen, kar ni nobeno presenečenje, saj so se zgledovali po prevladujočih fusionističnih trendih tistega časa in so zato vokale uporabili samo nekajkrat v povesti skupine. Otvoritveni “Nuclear Burn” se po razmeroma sramežljivemu začetku z razigranimi ritmičnimi zavihki in sproščenim ozračjem prelevi v pravcato fusionistično poslastico z nabrušenimi prehodi in duhovitimi solističnimi potezami na električni kitari in klaviaturah. “Euthanasia Waltz” se šibi od ambientalne senzibilnosti, ki jo povzroči raznobarven ritmični kolaž ter prefinjeno sosledje inovativnih kitarskih fraz. “Born Ugly” je, svojemu naslovu primerno, kar se da duhovita stvaritev z zibajočimi se funkovskimi ritmičnimi kapricami in hudomušnimi začimbami na klavirju. Do konca nagruvana basovska linija je pospremljena z mogočnimi bobnarskimi prehodi, reglanjem razposajene električne kitare in elegantno klavirsko solažo. V nadaljevanju se lotijo inteligentno-duhovitega improviziranja, ki uspešno ohranja visoko ambientalno intenzivnost in razgibanost celotne kompozicije.
Na “Smacks of Euphoric Hysteria” ne manjka prostega improviziranja, bravuroznih kitarskih potez, žvrgolečega polaganja klaviturskih tekstur in nepredvidljivih ritmičnih zasukov, medtem ko se medsebojno menjata skrajno napeto in povsem sproščeno vzdušje. Naslovna stvaritev je tudi najbolj ambiciozno delo na albumu, kar je bilo vedno neko nenapisano pravilo večine jazz fusionističnih skupin. Obenem je tudi najbolj šaljivo. Uvodno ritmično ‘tiktakanje ure’ je duhovito, a še bolj zabavno je žvrgolenje raznovrstnih klaviaturskih efektov in kraguljčkov. Raznobarvna raba tolkal na čelu s cimbalami ustvarja razigrano in navihano ozračje, ki zveni kot, da bi prihajalo narvanost iz otroškega peskovnika. Brand X so bili brez dvoma eni izmed večjih burkežov v svetu jazz fusiona.
“Running of Three” je do kraja nabrušena kompozicija s sunkovitimi bobnarskimi krošeji in energičnimi kitarskimi pasažami, ki jo kar razganja od osupljive hitrosti, a tudi prefinjenosti posameznih mojstrov svojih inštrumentov. Goodsallova supersonična kitarska solaža je za vse prste polizat. Zaključni “Touch Wood” je izjemno umirjena kompozicija, skorajda zadušnica v primerjavi z ostalimi stvaritvami na albumu z melanholičnimi zvoki klavirja in gostujočim soprano saksofonom v režiji Jacka Lancasterja (ex-Blodwyn Pig).
Brand X prvenec je bil mojstrovina, kar ni bilo presenečenje, saj so ti inštrumentalni velemojstri znali svojo zavidljivo umevanje jazz fusionistične teorije z lahkoto prenesti v prakso. Navkljub temu, da so jih mnogi označevali za britanski odgovor na Mahavishnu Orchestra so imeli Brand X vedno povsem svojstven pristop za katerega je bila značilna obilna mera karakterističnega angleškega duhovičenja, tako pri improvizacijah kot kreiranju intenzivnega vzdušja.
Zasedba
John Goodsall – kitara
Percy Jones – bas kitara, marimba (5), akustična bas kitara (7)
Robin Lumley – klaviature
Phil Collins – bobni, tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Jack Lancaster – soprano saksofon
Produkcija
Brand X & Dennis MacKay
Seznam skladb
1. Nuclear Burn (6:20)
2. Euthanasia Waltz (5:39)
3. Born Ugly (8:13)
4. Smacks of Euphoric Hysteria (4:26)
5. Unorthodox Behaviour (8:25)
6. Running on Three (4:37)
7. Touch Wood (3:03)
