Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Pallas
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 54:28
Ocena: 4/5
Škotski neoprogrockovski praporščaki Pallas so z »Wearewhoweare« ustvarili svoj prvi studijski album po letu 2011, ko je izšla konceptualna mojstrovina »XXV«, nadaljevanje klasike »The Sentinel« (1984), za katero je bilo precej težko nabrati dovolj superlativov. Pallas privrženci so že vajeni, da si ta kultni band za ustvarjanje novih kompozicij vselej vzame veliko časa, vendar je njihova potrpežljivost, skoraj vedno bogato nagrajena in tudi tokrat ni nič drugače. »Wearewhoweare« resda ni zastavljen tako ambiciozno kot njegov odlični, konceptualni predhodnik, vendar to še zdaleč ne pomeni, da na njem primanjkuje fascinantnih stvaritev s katerimi ‘stari mački’ dokazujejo, da so si v času med obema albuma nabrali zvrhano galono osvežilnih idej.
Pevec Paul Mackie, tretji vokalist v dosedanji Pallas zgodovini, se je že na »XXV« odlično vklopil v ustvarjalno vizijo vseh treh originalnih članov, se pravi kitarista Nialla Mathewsona, basista Graemeja Murraya in klaviaturista Ronnieja Browna, medtem ko bobnar Colin Fraser že dolgo ni več novinec, tako, da je band v zadnjih treh letih razvil zavidljivo ustvarjalno kemijo. Mackie, sicer po naravi veder človek s poglobljenim smislom za humor, se je v obdobju nastajanja tega albuma boril s kronično depresijo, tako da so njegova tedanja občutja precej vplivala na ustroj posameznih »Wearewhoweare« besedil, katera so pretežno precej cinična ter fatalistična in v idealnem sozvočju s precej mračno atmosfero večine kompozicij. Gnev nad sodobno družbo, ki je v hlastanju za profitom izgubila sleherno sposobnost empatije do sočloveka, je prisoten na slehernem koraku.
Besedila so torej, podobno kot na »XXV«, polna pikre kritike nad sodobno družbo, le da tokrat niso zakamuflirana v znanstvenofantastično zgodbo o maščevalnem pohodu ‘biča božjega’ iz Atlantide, temveč se nanašajo na konkretne dogodke in občutja iz aktualnega, sodobnega sveta. Pri pisanju večine simfoničnih aranžmajev je imel, kot običajno, glavno besedo klaviaturist Brown, medtem ko je za udarne vibracije poskrbela prekaljena ritem naveza ob podpori Mathewsonovih virtuoznih mojstrovin na električni kitari. Pallas, ki so bili sicer vedno znani kot ena trših neo-prog zasedb, na »Wearewhoweare« zvenijo skorajda tako mračno kot denimo Arena ali IQ. Sila redki optimistično razpoloženi trenutki pa dolgoletnega privrženca skupine v trenutku spomnijo na ambientalno svetlejša poglavja iz Pallas preteklosti.
Otvoritvena skladba, »Shadows Of The Sun«, ki se je prvotno imenovala »Big City«, se v besedilu nanaša na skriti kotiček, kamor lahko družbeno prebujeni posameznik občasno zbeži pred norim vsakdanjikom in pred različnimi korporativnimi manipulacijami. Mathewson ne varčuje z udarnimi kitarskimi frazami, medtem ko se hitro izoblikujejo harmonični prelivi med kitaro in klaviaturami v najboljši Pallas epski tradiciji. Sploh ni dvoma, da bo ta imenitni uvod v album hitro dobil status klasike med privrženci skupine. »New Life« je izjemno kontemplativno usmerjena kompozicija s presunljivo kitarsko solažo, ki bo presenetila samo tiste, ki ne poznajo dosedanjega Niallovega inštrumentalnega opusa, medtem ko Mackie vse skupaj odpoje na nadvse vživet način.
»Harvest Moon« vsebuje izjemno temačno, skorajda gotsko atmosfero in besedilo, ki se lahko nanaša na fantazijske vampirje ali pa ‘samo’ na osebno stisko posameznika, obkroženega s ‘pravimi vampirji’ iz korporativnega sveta ali politike. Prav nič se ne bo pretiravalo, če se omeni, da je »And I Wonder Why« ena najlepših in najglobljih kompozicij dosedanje Pallas kariere. Številne presunljive kitarske pasaže so subtilno harmonizirane z melanholičnimi sintetizatorskimi teksturami, medtem ko je Mackiejevo emocionalno pretresljivo petje nadvse učinkovito združeno z večglasji.
»Dominion« je še ena ambientalno izrazito fatalistična stvaritev, ki se zelo dobro dopolnjuje s komično-srhljivo naslovnico albuma za katero se zdi kot da bi jo ustvaril kultni grafični oblikovalec Gerald Scarfe, najbolj znan po svojem sodelovanju s Pink Floyd. Band izoblikuje prefinjene prehode v simfonično zabeljene harmonije z mogočnim refrenom ravno ob pravih trenutkih, ko mračne inštrumentalne sekcije poskušajo postati že skorajda pretirano dominantne. »Wake Up Call«, eden izmed najbolj eksperimentalnih trenutkov celotnega albuma, se odpre z jeznoritimi bas linijami ter hladno zvenečimi digitalnimi vzorci na sintetizatorjih, čemur sledi imeniten prehod v epsko sekcijo, ki nekoliko potegne na nekatere njihove pretekle klasike iz osemdesetih.
»In Cold Blood« je precej depresivna balada z žalobnimi klavirskimi aranžmaji in Mackiejem, ki poje tako čustveno kot da bi mu od žalosti pravkar počilo srce. Gnev banda pa doseže vrhunec na zaključnem epu, mračni zadušnici »Winter Is Coming«, še eni skorajšnji klasiki, kjer prihod zime in mraza ne predstavlja nastopa zimskih radosti in prazničnega vzdušja, temveč triumf mraka, depresije in apatičnosti, se pravi običajnih razpoloženjskih stanj povprečnega prebivalca republike Slovenije. Pallas tu, sredi številnih kompleksnih izmenjavanj atmosfer in večdelnih harmonij, zopet mojstrsko izpeljejo epski refren ob katerem bodo navdušeni predvsem vsi dolgoletni privrženci, saj gre za enega emocionalno najmočnejših trenutkov celotne plošče.
Pallas so z »Wearewhoweare« ustvarili najbolj mračen album svoje dolge in kompleksne kariere, ki sredi številnih pretresljivih aranžmajev in ganljivih trenutkov posreduje tudi veliko ‘hrane za možgane’ v svetu, kjer je pretirano razmišljanje z lastno glavo nezaželeno ali celo kaznovano. Škotski neo-prog zanesenjaki so vedno sodili med intelektualno nadvse pronicljive bande, tokrat pa so nekatere osebne zgodbe lepo združili z aktualnimi družbenoperečimi tematikami, tako da odsotnosti novega znanstvenofantastičnega koncepta res ne bo nihče pogrešal. »Wearewhoweare« je za zdaj možno naročiti samo na Pallas spletni strani.
Zasedba
Paul Mackie – vokal
Graeme Murray – bas kitara, spremljevalni vokal
Niall Mathewson – kitara
Ronnie Brown – klaviature, spremljevalni vokal
Colin Fraser – bobni, spremljevalni vokal
Produkcija
Niall Mathewson in Graeme Murray
Seznam skladb
1. Shadow of the Sun (7:39)
2. New Life (4:51)
3. Harvest Moon (7:19)
4. And I Wonder Why (7:05)
5. Dominion (9:09)
6. Wake Up Call (6:33)
7. In Cold Blood (3:52)
8. Winter Is Coming (8:00)
