Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: White Widdow
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year
Ocena: 4/5
White Widdow je relativno mlada zasedba (po nastanku), saj sega njena ustanovitev v leto 2008. Avstralski kvintet doma iz Melbourna je s prvencem “White Widdow”, izdanim po dveh letih delovanja skupine, torej lani, prav zveličan primer kako pristopiti v novi dobi starošolsko, ob tem pa brezsramno predstavljati svoj kreativni navdih radiu prijaznega rocka osemdesetih skozi prepričljivo srž visoko kvalitetnih skladb, več kot posrečene kombinacije učinkovanja kemije znotraj kvinteta, tako da stvari niti na eni točki, ne moreš reči da je sterilno kopiranje že izumljenih zadev v glasbi.
Fantje po EMŠO številkah osebnih izkaznic niso nikakršni zelenci. “White Widdow”, kot debitantski album, izraža prepričljiv in jasno izražen fokus visoke zrelosti izkoriščanja talentov komponiranja v snovanju zapeljivih kompaktnih skladb, z vrhunci v visoko nalezljivih ultra-melodičnih refrenih. Produkcija je kristalno čista, s kitarsko frazo , v vlogi osnovnega podpornika ozadja v katerega je naslonjen za AOR princip, ki ga ubira skupine, ulit dinamičen vokal Julesa Millisa. Slednji se odlično znajde v vsaki situaciji. Predvsem pa skupina pozna moč in učinek kreacije visoko vibrantnega vzdušja, ki ga kapitalizira s “crescendom” v refrenih tako, da mojstrsko opremlja osnovni vokal z večdelnimi harmoniziranimi spremljevalnimi vokali (Change Of Passion sproža v refrenu ob odličnem funkcioniranju vokalnih harmonij prave mravljince vzdolž hrbtenjače).
Raba klaviatur evocira pravo vzdušje pretekle dobe, ki je označevala zvok klasičnih AOR skupin od Giuffria, Airrace, Signal, klasičnih “Scandi” AOR/melodic rock skupin 220 Volt, Renegade, ali Treat, indice so možne z Kanadčani Aldo Nova, obenem pa je na tej točki omembe vreden tudi avstralski kolega Rick Springfield, ki je s podobnimi zvoki sintetizatorjev opremljal svoje klasične albume v osemdesetih letih. Tukaj je nekaj koprene na albumu, ki vseskozi vzbuja “west coast” Survivor nostalgijo. Enzo Almanzi je odlično podkovan kitarist, ki je mnogo znanja povzel po pionirstvu Eddie Van Halena (Van Halen) in Georgea Lyncha (Dokken, Lynch Mob), kar zna kapitalizirati v vroče naoljenih kitarskih solažah, ki pa nikakor niso pretenciozne in ohranjajo v vsem visoko melodično vibrantno vzdušje in visoko kompaktnost materiala na tem studijskem prvencu.
Ne glede na to da dovtipi s skupinami AOR porekla kar dežujejo, je treba poudariti, da so White Widdow ena redkih novih skupin, ki ji to uspeva dosegat na silno posrečen in prepričljiv način. Občutka vsiljivosti in neposrednega kopiranja ni nikjer čutiti. “White Widdow” deluje v vsem pristno, kar pomeni, da so fantje vseskozi srčno pri stvari.
“White Widdow” je odlično izhodišče in pravi temeljni kamen, na katerem lahko skupina samozavestno in brezskrbno pili in nadgrajuje svojo glasbeno usmeritev. Dokazuje izredne komponistične talente, iznajdljivost, duhovitost, moč in znanje v lovu za melodično AOR rock zapeljivostjo, ki učinkuje podkožno nalezljivo ob poslušanju na prvo žogo. Občutek patetike, ki jo generirajo v osnovi trivialna sporočila v verzih, nikdar ne spreobrne uteži celokupnega glasbenega razpoloženja albuma v občutja cmeravega cukranja vsebine!
Ta prvenec je odličen, fantje pa še posedujejo nekaj kreativnih rezerv! Zato sem prepričan, da bodo White Widdow zvok prvenca še dodatno “zloščili” in nadgradili v prihodnje. Težko je izpostavljati vrhunce albumov, zavoljo visoke izpiljenosti vseh točk, vključno z razvratno koketno Broken Hearts Won’t Last Forever. S tako posrečenim aranžiranjem refrenov, kot jih nosijo skladbe na albumu, na katerem v tem atributu izstopa prav njegov zaključek skozi trojček One More Day, Change Of Passion in Fire & Ice, je jasno, ko slišiš tak prvenec, da bo AOR, kot žanrski relikt časa davne preteklosti, ostal jasno prisotna entiteta rockovskega prizorišča tudi skozi novo tisočletje.
Zasedba
Jules Millis – vokal
Enzo Almanzi – kitara
Xavier Millis – klaviature
Trent Wilson – bas kitara
Jim Naish – bobni
Produkcija
Martin Kronlund (miks in masterizacija)
Seznam skladb
01. Shoukai (Intro)
02. Tokyo Rain
03. Broken Hearts Won’t Last Forever
04. We’ve Got The Wings
05. Cross To Bare
06. Don’t Fail Me Now
07. Spirit Of Fire
08. Shadows Of Love
09. One More Day
10. Change Of Passion
11. Fire & Ice
