Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Loomis, Jeff
Založba: Century Media
Izid: year
Jeff Loomis je verjetno eden najbolj podcenjenih kitaristov v metalu. Zares neupravičeno, če dobro poznaš njegovo biografijo in opus njegovih del. Zato na kratko: Loomis je kot samouk z igranjem kitare začel pri desetih letih (resneje pri 15), kmalu pa že osvojil kitarsko tekmovanje Guitar Wars v ameriškem Wisconsinu. Loomis po odhodu Jeffa Younga iz Megadeth pristane na avdiciji za mesto solo kitarista teh thrash velikanov in to mesto skoraj dobi, Mustaine je namreč menil, da je Jeff še premlad, a je bil hkrati navdušen nad njegovim obvladovanjem inštrumenta. Jeff je bil star komaj 16 let! Loomis nato pristane v kultni seattleski zasedbi Sanctuary, ki zaradi grunga in pritiska založbe kmalu razpade. Na pogorišču te legendarne skupine pa vstanejo danes mogočni Nevermore. V tem bendu si Jeff Loomis dokončno zgradi ime enega najboljših kitaristov mlajše generacije. Njegove nore sweep solaže, neverjetne melodične linije in vedno pestro ter zanimivo riffanje so ga z zlatimi črkami zapisale v metal. A dovolj hvalospevov, pred nami je končno težko pričakovani prvenec, ki ga je Jeff pripravljal (pred)dolgo. Dame in gospodje, Zero Order Phase!
Jeff že z uvodnim rušilcem Shouting Fire At a Funeral dokaže, da se ne šali. Mogočno, heavy riffanje je postalo že Jeffov trademark, prav tako kot fantasične, sapojemajoče sweep solaže. A Jeff k sreči ni eden tistih kitaristov, ki vse stavijo le na svoje superiorno tehnično znanje. Že v Nevemore je dokazal, da obvlada pisanje nalezljivih melodij, apokaliptičnih akordov in epskih solaž, ki jih je Zero Order Phase vse poln. Album je neverjetno razgiban in pester, in za razliko od mnogih vseinštrumentalnih plošče niti minuta skoraj ure dolgega Zero Order Phase ne postane dolgočasna. Strukture komadov so premišljene in niti ena solaža ni odveč ter, kljub temu, da je solo album posnet s tem namenom, niso tam zato, da bi Jeff dokazoval dolžino svojega (kreh… Malmsteen.. kreh…). Loomis je najprej pisec dobrih komadov in šele nato solist! Zero Order Phase tako prinaša vse od tehničnega/prog thrash žaganja, akustičnih interludijev, izrednih melodij, ki delujejo kot nadomestek vokala, ter skoraj tipičnih Nevermore melanholičnih doomy leadov. Shred nebesa se nam odprejo v Jato Unit, kjer pravi kitarski duel uprizorita Jeff in še eno veliko kitarsko ime, Ron Jarzombek (Watchtower, Spastic Ink, Blotted Science). V takih delih Jeff dokazuje, da shredanju in sweepanju v metalu vrača integriteto! Fantastično izpade melanholična baladna Azure Haze z neoklasičnimi vzorci, ki bi brez dvoma neverjetno delovala kot ena izmed mogočnih Nevermore balad. Glavno Jeffovo lead linijo je preprosto treba slišati, saj tako mogočnih čustev v epske kitarske linije ne zna prenesti prav vsak (pravzaprav so taki celo redki). Še v nepoznane vode nas Loomis popelje z rahlo bolj fusion deli v odlični Cashmere Shiv, kjer se mu v jazzy delih z orientalskih pridihom pridružita priznani jazz basist Michael Manring in producent albuma Neil Kernon na fretless kitari. Seznam gostov zaključuje Pat O’Brien (Cannibal Corpse) v morilsko težki Rage Against Disaster v kateri death metal sreča Steva Vaija. Vsekakor pa si omembo zasluži bobnar Mark Arrington (z Nevemore je igral med leti 1993-94), ki na Zero Order Phase ni le za okras. Album je izredno dobro zaključena celota, ki pač služi namenu razkazati Jeffove kitarske sposobnosti. A kljub temu je Zero Order Phase več kot le še ena kitarska plošča.
Jeff Loomis je vsekakor ime, ki ga lahko, ali pa ga še bomo, v isti sapi naštevali z imeni kot so Joe Satriani, Jason Becker, Marty Friedman, Steve Vai, John Petrucci. Zero Order Phase pa je eden boljših ištrumentalnih albumov v zadnjem času in eden najboljših kitarskih albumov sploh.
Zasedba
Jeff Loomis – kitara
Mark Arrington – bobni
GOSTJE:
Ron Jarzombek – kitara
Pat O’Brien – kitara
Michael Manring – bas
Neil Kernon – fretless kitara
Produkcija
Neil Kernon
Seznam skladb
1. Shouting Fire At A Funeral 04:54
2. Opulent Maelstrom 06:07
3. Jato Unit 04:41
4. Azure Haze 04:59
5. Cashmere Shiv 06:16
6. Race Against Disaster 06:13
7. Sacristy 04:50
8. Devil Theory 06:16
9. Miles Of Machines 05:45
10. Departure 03:56
