Izvajalec: Bordel
Založba: Racman
Izid: year
Življenje v čipkah kvinteta Bordel je še eden v vrsti gargantovskih poizkusov, ki naj bi brezumno pokreslinani slovenski publiki pobližje predstavil bistvo rock n rolla. Ambiciozno zastavljen načrt, ki pa seme neuspeha s sabo nosi že od vsega začetka. Prvi problem nastane namreč ob spoznanju neprijetnega dejstva, ki pravi, da je v Bordelu pribljižno toliko rock n rolla, kot je v Hitlerju stalinista. Njihova zvokovna podoba, prej kot na strah vzbujajoči glasbeni monstrum, spominja na težko prebavljivo mešanico stare ala Divji Kojoti šole, s skrajno bebavo liriko modernejše diletantsko seksy scene v stilu da phenomena. Pika na i tega smešnega in skrajno neokusnega nastavljanja pa predstavlja izgubljeno lirično tavanje skozi kritično obravnavanje družbe, ki ga v za današnje dni tipičnem, za povprečnega slovenskega Jožo očitno dobro razumljivem mračnjaštvu, zaokrožuje še nadležno spolirana produkcija.
Življenje v čipkah je grozno nekonsistenten izdelek, ki poleg neprebavljivo klišejskega naslova, ki si ga lahko razlagamo z morebitnim, a vseeno težko verjetnim navduševanjem nad idrijskimi rokodelskimi prijemi na eni, ali pač kot neposreden izkaz istospolnih nagnjenj fantov na drugi, ponuja bore malo, oziroma, če sem iskren, skorajda nič. Z izjemo izrazito naoštrene “Ostan Kakor Si”, ki v tej vsebinsko prazni kolekciji drugorazrednih rokerskih filerjev definitivno pobere največ simpatij, ostaja peterica vseskozi ujeta v nekakšnem bizarnem blodnjaku kvazi uporništva in neutolažljivega žalovanja za davno propadlimi ljubeznimi, ki jih za nameček obdajajo še skrajno bedasta, slengovsko inspirirana besedila v stilu “U Parku”. Vzemimo za primer tole: “mal u parku sem se ušetu, naletu na prjatle tri. En je molu, drug je ubolu, tretmu se vse dobr zdi”. Fantje! Če je kdo tukaj ubolu, ste to definitivno vi! Bizarna Ich Liebe Dich začne počasi pod vprašaj postavljati smiselnost trošenja denarja in časa teh ne dvomim da v privatnem življenju zelo prijetnih fantičev, ki temu komično “čipkastemu” glasbenemu venčku ščepec prefinjenosti končno uspe dodati s povprečno “Nov Obraz”. Zabavni trenutki, a kaj ko nas v preostanku albuma “bordelovci” ponovno vrtijo okoli dolgočasnih in pogosto nedodelanih motivov, brez kakršnegakoli bahavega karakternega izraza ali po naslovnici sodeč vsaj prikaza erotičnosti, ki bi je človek ob prvem pogledu nanjo pričakoval za izvoz. Namesto tega se rock n roll tukaj pojmuje z instinktivno najstniškim nažiganjem skozi “Še En Zamah”, “Odspodi Navzdol” in zdolgočaseno naslovno skladbo, da o Tininem oživljanju Designovskega mita sploh ne govorim. Kakorkoli že, življenje v čipkah, hote ali nehote, ustvarja nadvse pogrešljivo rockersko mešanico, ki lahko, če že ne drugega, služi tudi kot lep prikaz nostalgične rekonstrukcije slovenske rokerske scene devetdesetih let, ko so Bordelu podobne zasedbe, s svojim truščem, mimoidoče ustrahovale praktično iz vsakega malo večjega ljubljanskega pajzla.
Zasedba
Stane Vrbek: vokal, kitara
Bogo Pretnar: kitara
Tomaž Zajšek: bas
Uroš Drobež: orgle, sint
Janko Orešič: bobni
Produkcija
Aco Razbornik
Seznam skladb
1.Še en zamah
2.Odspodi navzdol
3.Življenje v čipkah
4.Ostani kakor si
5.Kdo je to?
6.Tina
7.U parku
8.Nov obraz
9.Pred menoj ni več ovir
10.Ich liebe dich
11. Dildo
Trajanje albuma: 38.42
