Blue Öyster Cult: Club Ninja

0 90

»Club Ninja«, ki je vseboval številne na moč zanimive metal/hard rock bisere, sodi  med najbolj spregledane Blue Oyster Cult albume.

Datum izida: 10.12.1985
Založba: Columbia
Produkcija: Sandy Pearlman
Dolžina: 44:26
Zvrst: hard rock/heay metal
Ocena: 9/10

»Club Ninja« je bil deseti studijski album ameriških progresivno usmerjenih težkorockerskih prvakov Blue Öyster Cult in je bil prvotno načrtovan kot velika komercialna vrnitev za ‘agente v črnem’, ki z odličnim prehodnikom »The Revolution by Night« (1983) niso uspeli potešiti komercialnih apetitov založbe Columbia. To je bil poslednji Blue Oyster Cult album z originalnim basistom Joejem Bouchardom ter njihov edini brez originalnega klaviaturista Allena Lanierja. Slednjega je zamenjal Tommy Zvoncheck, najbolj znan po sodelovanju s kanadskim kitaristom /pevcem Aldom Novo, medtem ko je Ricka Downeya za bobni zamenjal Jimmy Wilcock.

Morda se njihovi albumi na prelomu osemdesetih res niso več prodajali kot vroče žemljice, toda Blue Oyster Cult so še naprej usvarjali odlično glasbo kar se nazorno sliši na večini »Club Ninja« kompozicij. Protopowermetalsko naravnani »White Flags« s kitarsko-pevskim frajerjem Ericom Bloomom za mikrofonom je poskrbel za energetsko viskopotentno otvoritev albuma, medtem ko je eklektični srednji del dokazal, da tudi v tem komercialno težavnem obdobju niso izgubili svoje dolgoletne naklonjenosti zvočnemu eksperimentiranju.

»Dancin’ in the Ruins« z odlično razpoloženim kitarskim herojem Donaldom ‘Buckom Dharmo’ Roesnerjem na glavnem vokalu je bil manjši MTV hit in prvi »Club Ninja« zimzelen, kateri je vseboval enega izmed najboljših refrenov v pestri Blue Oyster Cult zgodovini. To niti ni presenetljivo, saj je posdedoval kar nekaj sorodnosti z Blue Oyster Cult ‘klasikov vseh klasik’, »Burnin’ For You«.

Pacifistični »Make Rock Not War«, ki je vseboval proto-power metal rif ter buditeljski refren s togotnim Bloomov v osrednji pevski vlogi, je napisal znameniti Bob Halligan Jr, ki je znan tudi po sodelovanju z Judas Priest. Roesner se je v vlogi odličnega pevca z nostalgično-žametnim vokalom vnovič izkazal na melanholično-romantični mojstrovini »Perfect Water«, ki je bila poleg »Dancin’ in the Ruins« brez dvoma najboljša »Club Ninja« stvaritev. Za skladbo »Spy in The House of the Night« je besedilo napisal znani ameriški rock kritik Richard Meltzer, kateri je prispeval besedila za številne BOC klasike. Buck se na tem solidnem hibridu med hard rockom ter melodičnim rockom vnovič izkaže z nadvse okusnimi kitarskimi prijemi ter še eno imenitno pevsko predstavo, ki je tokrat pospremljena z izbornimi vokalnimi harmonijami.

Hard rocker »Beat ’em Up«, še en skladateljski prispevek Halligana Jr, je vseboval Blooma v njegovi tradicionalni, bolj ‘grobijansko-bikerski’ vokalni podobi, ter potentne kitarske pasaže, položene na melodično ritmično zabelo. »When the War Comes Home«, kjer sta si glavni vokal delila Buck in basist Bouchard, je vseboval kratek govor znanega ameriškega televizijskega in radijskega voditelja Howarda Sterna. Stern je na tej za običajne BOC razmere precej nenavadni skladbi, ki se spogleduje tako z art rockom kot novim valom, sodeloval na povabilo Erica Blooma, ki je bil poročen z njegovo sestrično.

»Shadow Warrior« z Bloomom za mikrofonom je bil dokaj bazičen hard rocker, ki postane nekoliko bolj zanimiv šele, ko v srednjem delu vpade bliskovita kitarska solaža. Zaključni arena rocker »Madness to the Method«, kjer je na glavnem vokalu vnovič zablestel Buck, je vseboval borbeno-navijaški refrenm, odebeljene bas linije, ravno prav udarne kitarske pasaže ter melanholične sintetizatorske teksture, kar je bilo dovolj za nadvse posrečen finale.

»Club Ninja«, ki je vseboval številne na moč zanimive metal/hard rock bisere, sodi  med najbolj spregledane Blue Oyster Cult albume. Kljub temu, da ga ni ustvarila klasična Blue Oyster Cult postava, ga je zaznamovala standardno odlična produkcija Sandya Pearlmana, zaščitne bravurozne kitarske harmonije in harmonična izmenjava vokalnih nalog med Bloomom in Roesnerjem, tradicionalno imenitna besedila ter posrečeno zvočno eksperimentiranje s proto power metalom ter melodičnim rockom. V komercialnem smislu se je »Club Ninja« odrezal pod pričakovanji založbe Columbia, toda člani banda se s tem niso pretirano obremenjevali, še posebno, ko se je Lanier vrnil nazaj za klaviature ter je bilo vse pripravljeno za visoko ambiciozni konceptualni projekt »Imaginos« (1988).

avtor: Peter Podbrežnik

seznam skladb:
1. White Flags
2. Dancin’ in the Ruins
3. Rock Not War
4. Perfect Water
5. Spy in the House of the Night
6. Beat ‘Em Up
7. When the War Comes
8. Shadow Warrior
9. Madness to the Method

Blue Öyster Cult:
Eric Bloom – vokal, kitara
Donald ‘Buck Dharma’ Roeser – vokal, kitara, klaviature
Joe Bouchard – bas kitara, vokal, kitara
Tommy Zvoncheck – sintetizator, klavir, orgle
Jimmy Wilcox – bobni, tolkala, spremljevalni vokal

gostujoči glasbeniki:
Thommy Price – bobni
Phil Grande – kitara
Kenny Aaronson – bas kitara
David Lucas – spremljevalni vokal
Joni Peltz – spremljevalni vokal
Dave Immer – spremljevalni vokal
Joe Caro – spremljevalni vokal
Howard Stern – uvodni govor na “When the War Comes”

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X