Izvajalec: Fratellis, The
Založba: Universal Music Group
Izid: year
The Fratellis je škotski trio bratov Fratelli (ali pač ne, saj so fantje premeteno uporabili stari trik Ramonesov in ga začinili z zabavnim Spielbergovim filmom?), ki močno odstopa od danes popularnega in celo v ZDA zlorabljanega brit zvoka. Njihov prvenec Costello Music je bil po zaslugi obetajočih malih plošč nestrpno pričakovan in po večkratnem poslušanju – zasluženo!
Plošča, ki vam ne pusti dihati, saj se ves čas nekaj dogaja. Plošča, kjer fantje že v uvodni Henrietta postrežejo z eksplozivno mešanico skaja in rocka, v Flathead učinkoviti instrumentalni prehodi skladbo pošteno razgibajo, Whistle For The Choir se resda začne akustično, a vas bo, če nič drugega, prevzelo hudomušno besedilo in zabavno žvižganje.
Chelsea Dagger se začne z virtuoznim bas začetkom in nadaljuje v stilu, da ima človek občutek, da posluša pop izvedbo Motorhead, ki se kasneje prelevi v ritmično poudarjeno ska veselico. Enostavno? Enostavno! Ampak zažge!!!
For The Girl se nadaljuje v podobnem stilu kot predhodnica, le da je bas kitara nadomeščena z umazanim kitarskim riffom, Doginabag vas bo prevzela z imenitnimi kitarskimi prehodi, Creepin Up The Backstairs se začne z – bobni! Nadaljuje s kitaro, interpretacija se giba med poetično recitacijo in punkerskim divjanjem. Vince The Loveable Stoner se, verjeli ali ne – začne v country stilu in se nadaljuje zelo razgibano in doživeto, tudi Everybody Knows You Cried Last Night je precej skajevsko obarvana, Baby Fratelli pa se začne z rahlo predrugačenim Smells Like Teen Spirit riffom (ki pa tako ali tako izvira v More Than a Feeling) in skozi refren spomni na The Pogues, v spominu pa ostane tudi zaradi navitega kitarskega solo vložka, pri Got Ma Nuts From A Hippy zaradi orgel in akustične kitare tempo malce pade, a vas bo že zaključna Ole Black’n’Blue Eyes razveselila s ska dinamiko ter odlično uvodno kombinacijo kitar in brass sekcije.
Morda bodo tudi The Fratellis zgolj muha enodnevnica, a imam bolj občutek, da so morda prav oni tisti, ki bodo pomešali štrene priljubljenemu brit zvoku, ki ga ustvarjajo Bloc Party, Kaiser Chiefs, Arctic Monkeys, Coldplay, Keane (da, precej različni izvajalci, a podobno zelo popularni) in drugi. Oni so pač drugačni, bolj raznoliki in razigrani. A to isto sem rekel tudi pri prvencih prej naštetih, ki sem jih nehal poslušati po šestih mesecih, ko se mi je zdelo, da že vsaka nova britanska zasedba zveni enako. Za The Fratellis bo tako obveljalo vsaj, da so bili prvi, ki so si upali biti drugačni in ki jim je prav zaradi svoje prepričljive in iskrene drugačnosti uspelo.
Zasedba
John Lawler aka Jon Fratelli – vokal, kitara
Barry Wallace aka Barry Fratelli – bas kitara
Gordon McRory aka Mince Fratelli – bobni, spremljevalni vokal, kitara, banjo
Produkcija
Tony Hoffer
Seznam skladb
1. Henrietta
2. Flathead
3. Cuntry Boys And City Girls
4. Whistle For The Choir
5. Chelsea Dagger
6. For The Girl
7. Doginabag
8. Creepin’ Up The Backstairs
9. Vince The Loveable Stoner
10. Everybody Knows You Cried Last Night
11. Baby Fratelli
12. Got Ma Nuts From A Hippy
13. Ole Black ‘n’ Blue Eyes
Trajanje albuma: 44:16
