Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Frostbite
Založba: Tmina Records
Izid: year_month
Trajanje: 45:15
Ocena: 4/5
V humoristična seriji The Goldbergs, ultimativnem poklonu osemdesetim, je ena najboljših definicij zakaj so Rush tako dober bend: »They’re from Canada. It’s super cold, so they have to rock super hard to stay warm.« To definicijo bi se dalo zlahka razširiti na desetine kanadskih metal bendov, od Voivod, Devin Townsenda (plus Strapping Young Lad), Annihilator, Gorguts, Exciter, Razor, Quo Vadis, Slaughter in številnih drugih. Velik potencial, da se pridružijo tem elitnim imenom pa imajo s prvencem Etching Obscuritiy tudi montrealski Frostbite.
Naj vas naslovnica, ki nekoliko spominja na Lateralus Toolov ne zavede, saj s slednjimi Frostbite dosti skupnega, morda zgolj progresivno tendenco v glasbi. Frostbite na svojem prvencu namreč prepričljivo in spretno stkejo mrežo black metala, progresivnega metala in death metala predvsem gothenburške šole, pri tem kar počnejo pa so precej samosvoji z dovolj veliko mero originalnosti, da ni mogoče kar tako vleči vzporednic z drugimi sorodnimi bendi. Etching Obscurity je album gosto posejanih akustičnih interludijev, zapomnljivih melodij, razdelanih idej, premišljenih potez in močne inštrumentalne izvedbe. Predvsem slednja je bržda najmočnejša plat albuma, saj zna inštrumentalna četverka ponuditi ogromno – mogočne in raznolike rife, baražo black metalskih izbruhov, melodične pasaže, ki enkrat spomnijo na gothenburški death metal, spet drugič pa mestoma na Death ere Symbolic (The Pest, Sigil Seal) ter Vreid, solaže pa niso zgolj izpeti arpeggie in sweepi (skorajda bluesy solaža v Malleus je lep dokaz). Ne zaostaja tudi ritem sekcija; bas je dobro slišen ter pester in poskrbi za nekaj prepletov s kitarskim rifi, boben pa močan in se ne zanaša zgolj na blast-beatanje, temveč je v svoji pestrosti na trenutke skoraj jazzovski.
A inštrumentalno še tako dobra podoba bi zlahka zbledela, če bi šepala vokala stran in tudi tu se Frostbite odrežejo izvrstno. Krystal Koffin komado s svojim raskavim, surovim growlom poveljuje z avtoriteto in prepričljivostjo, s katero se lahko pohvali zgolj peščica vokalistk v ekstremnem metalu. Po primerno atmosferičnem intru Ascending the Void, ki je čudovit uvod v naslednjih deset komadov, Krystal in fantje popeljejo na pot, ki je tlakovana s hladno immortalovsko (zgolj tematsko, manj glasbeno) atmosfero, presekajo pa jo s pravimi progresivnimi mojstrovinami, ki so polne nepričakovanih vzponov in padcev, zasukov in sprememb tempa. Sigil Seal, The Pest, kot kladivo udarni Malleus z izvrstnim refrenom, Through the Grave ter Soul Devourer med seboj naravnost tekmujejo, kateri bo bolj brutalno epski. Veličastno glasbeno podobo Frostbite zabelijo še s čelom v Delayed Perception in Shining (poskus s čistim vokalom sicer ni povsem posrečen).
Pravzaprav Etching Obscurity pesti zgolj ena slabost. Konec albuma, ki bi moral biti absolutni vrhunec je žal njegov absolutno najšibkejši del. Res je sicer, da je Forgotten Path zgolj en komad izmed enajstih, a mu uspe povsem pokvariti odličen potek in rdečo nit, ki se pne med Soul Devourer ter primernim akustičnim zaključkom Erased From Existence. To najbrž niti ne bi bila tako opazna napaka, če ne bi Frostbite vse od intra albuma ne bi stopnjevali tako vrhunsko, tako pa predzadnji komad iz celote štrli kot Lemmyjeva bradavica. A Frostbite so z Etching Obscurity kljub temu letvico za prihodnje postavili zelo, zelo visoko, če ne bo večjih presenečenj pa album obeta konec leta morda postati celo debi leta.
Zasedba
Max Allard – kitara
Alekseïev Delbès – bobni
Anthonny Colin-Bilodeau – kitara
Stéphane Deschênes – bas
Krystal Koffin – vokal
Produkcija
Frosbite
Seznam skladb
1. Ascending the Void
2. Sigil Seal
3. The Pest
4. Malleus
5. Through the Grave
6. Delayed Perception
7. Etching Obscurity
8. Shining
9. Soul Devourer
10. Forgotten Path
11. Erased From Existence
