Izvajalec: Mežek, Aleksander
Založba: Dallas Records
Izid: year
Trajanje: 47:02
Ocena: 3.5/5
Po treh letih se znameniti slovenski kantavtor in ljubitelj Fru-Fru bonbonov vrača z novim studijskim izdelkom. Mežek ne preseneča z novim izdelkom, pač pa ostaja na svojih preverjeno izraznih tleh. Tam, kjer zna in zmore največ njegov glasbeni karakter, da nahrani njegovo dušo in srce ter ponudi želen, preprost, jedrnat, naravno zveneč album, kjer je njegov vokal znova podan v maniri, s kakršno je Slovencem nekoč že dodobra zlezel pod kožo. 22. studijski album. Vsekakor je to številka vredna vsega spoštovanja. Nasploh ob nevzvišeni skromnosti, ki jo je ohranil ta glasbenik, za razliko od lažnega napuha nekaterih slovenskih izvajalcev, ki mislijo, da so na slovenski mainstream sceni, ob pomoči kupovanja medijev in trivialni glasbeni (ne)prebavljivosti dosegli svoje izrazno bistvo.
Na prejšnji studijski izdelek, ko je Aleksander “Tekel skozi čas”, je bil vključen le en studijski pomočnik – Dave Goodes. Tokrat je Mežek povabil v studio tri angleške glasbenike (Steve Smith je z njim sodeloval že v preteklost) in album je uspel ujeti na snemalne trakove v podobi zvočno izrazne zmesi, ki uspešneje poudarja značaj, da ga izvaja skupina – na albumu je prisoten “bend” in ne en človek, čeprav govorimo o kantavtorski glasbi. Kohezija med instrumenti učinkuje! Kolaži naravnih zvokov, ki se kompatibilno prelivajo in gradijo tisto ugodno klimo, ki je prepoznavnemu in edinstvenemu vokalu Aleksandra Mežka najbolj pisana na kožo. Že v prvi skladbi Dan se začenja odlično godi vpetost kitarske solaže, ki nemoteče plasira nekaj bluesovskih zavojev v siceršnjo Mežkovo vokalno interpretacijo.
Konsistenca in vztrajanje na prizorišču prinese mnogo koristnih izkušenj. Mož ve, kaj potrebuje in mož zna realizirati idejo ter doseči zastavljeni cilj. To je znanje. In če sta volja in moč prisotni, lahko realizacija ideje do cilja steče zelo hitro. Novost tega albuma je tudi dodatek klavirja. Vsekakor se Mežek ne odmika od osnovnih iztočnic. V studiu skrbi striktno za to, da je zvok naraven, pristen in jedrnato ubran. Brez hude filozofije in “čudno” urezanih aranžmajskih figur, ki bi dišale tudi po najmanjši trohici glasbenega eksperimenta. Vendar je “In” drugačen album od predhodnika. Na njem je pet skladb, ki jih je Mežek odpel v angleščini. Te avtomatično deviirajo od ostalih skladb v slovenščini. Opposite Direction je med njimi skladba, ki dokazuje, da zna Mežek še danes spraviti od sebe zelo zanimiv komad, ki poudari celo blues, glasbeniki pa stisnejo iz značaja spremljave celo nekatere vzgibe, ki jih srečamo v jazz glasbi (klaviature). Blago in prilagojeno obuvalu Mežkove vokalne interpretacije. V skladbi kot je Mož prisege, prihaja še posebej uspešno do izraza studijsko razumevanje vseh štirih glasbenikov, ki predstavi aranžmajsko najbolj prožno in zanimivo strukturirano skladbo albuma. Far From Slovenia potrdi prekaljenost studijskih glasbenikov. Mežkovemu “tarnanju” nad tem, da je daleč stran od rodne dežele, kontrastno kljubuje pretkana zmes country, blues, southern pridihov, ki se izrazijo intenzivneje zlasti v izhodnem delu skladbe.
Z vključevanjem angleščine v skladbe je Mežek uspel dodatno razgibati album “In”. To je zelo dobro, sploh zato, ker so si skladbe na “In” v aranžiranju precej bliže druga drugi, kot je bilo to značilno za “Tečem skozi čas”, kjer je značaj skladb skozi aranžiranje dosegal večjo razmejitev (raznolikost). Energija, ki jo ujame skladba, je namreč zelo odvisna od jezika, ki se ga poslužuje vokalna interpretacija. Mežek je v rabi angleščine najbolj prepričljiv v skladbi, kot je Dance On. Vendar pa ga imamo najraje, ko zapoje v slovenščini. Tudi na “In”. Takrat je njegova znamenita barva glasu najbolje izkoriščena v oživljanju in osmišljevanju kantavtorjeve pridige. Zanimivo je, da se Mežek po skoraj 40. letih bivanja v Angliji, ni povsem otresel slovenskega naglasa. V angleških skladbah zlahka ugotoviš, da jih ne poje Anglež. Zato tudi to pot zažigajo skladbe v slovenščini bolj učinkovito in jemljejo tistim odpetim v angleškem jeziku prednost na albumu “In”. Zlasti učinkovito v skladbi, kot je Osamljena senca. “In” ne skriva dejstva, da se je Mežkova žametna barva vokala skozi leta nekoliko “znižala”.
Na “In” je Mežek skoraj v celoti nadomestil igrivost s prejšnjega albuma “Tečem skozi čas” z resnostjo. Album je temačnejši od predhodnika. Na njem ostaja Mežek osebno izpoveden, vendar občutek radosti in sproščenosti ni tako izrazit, kot je sicer v Mežkovi navadi. V občutjih pretežno žalostni “In” je album, ki diši izdatneje po nostalgiji, (ne)otipanju, (ne)okušanju tistih “stvari”, ki jih začutiš lahko le še skozi popotovanja, kakršna orišejo spomini na preteklost. Hrepenenje in občutek minljivosti si podajata roko. Neizogibna eklipsa življenjske poti, v katero je ujet vsak med nami. Mežek ostaja neodvisni mož. Indie! Album ne kriči po medijski razvpitosti, po zavojevanju glasbenega okusa množic. Je le skromni manifest glasbenikove bogate glasbene kulture. Mularija za albume, kakršen je “In”, še nima izoblikovanih “jeklenih” živcev! Pisan je na kožo zlasti publiki zrelih let. Mežkovi publiki torej. Mož prisege je torej ponovno izpolnil svojo obljubo.
Zasedba
Aleksander Mežek – vokal, akustična kitara
Simon Johnson – akustična & električna kitara, mandolina, bas kitara
Steve Smith – klaviature
Duncan Thompson – bobni, tolkala, kontrabas
Produkcija
Aleksander Mežek & Steve Smith
Seznam skladb
1. Dan se začenja
2. Rima
3. Svetle kaplje
4. Uganka
5. Osamljena senca
6. I don’t know
7. Oposite direction
8. Far from Slovenia
9. Kako lahko
10. Dance on
11. Last night
12. Mož prisege
