Izvajalec: Moby
Založba: Mute Records
Izid: year
Moby, ki predstavlja zveneče ime ameriškega elektro popa, je v svoji dolgi karieri doživel že izjemne uspehe na svetovnih lestvicah. To je človek, ki za trume raverk in obiskovalk nočnih klubov, ki se specializirajo za elektronsko glasbo, predstavlja njihove najlepše mokre sanje. Letos jim je gospod še bolj ošibil kolena z izdajo svoje nove plošče, ki se kliče Last Night.
In kaj je novodobni guru kiča in plesne kulture ustvaril? Prav to kar bi pričakovali. Last Night je izdelek, za katerega lahko skoraj z gotovostjo trdim, da bo zadovoljil manj zahtevne obiskovalce nočnih klubov, tiste, ki pa želijo v elektronski glasbi nekoliko več dramatske napetosti, pa bo Moby pustil hladne. Pesmi v glavnem sledijo tipičnim plesnim ritmom, parkrat pa Moby izkoristi še enega stereotipičnega jokerja – namreč balado. Ta zvijača je bila uporabljena že tolikokrat, da sploh ne zveni več prepričljivo, zdaj je že obvezen del repertoarja vsakega izvajalca, ki želi uspeti. Last Night je pravcati spomenik sterilnosti novodobne elektronske glasbe. Že dolgo nisem slišal česa, ki zveni tako umetno in sintetično. Kot da bi se veliki zvezdnik trudil doeči ta učinek. Na njem je najbolj organska njegova preteklost, ko naj bi bil še privrženec metala. Če želite kupiti dober elektro pop album, vam torej priporočam, da se raje obrnete na kakšen drug naslov. Dobra zamisel je na primer album zasedbe Hot Chip, ki nosi naslov Made in The Dark. Tamkajšne ideje so precej bolj izvirne in sveže kot pa Mobyjeve, ki se je očitno zadovoljil z lovorikami iz preteklosti.
Moby je na novem albumu skušal storiti vse, da bi ohranil to minljivo stanje, ki mu pravimo slava. Skoraj vsako vokalno pesem mu odpoje nova pevka, na enem komadu mu na pomoč priskoči še rapper Grandmaster Caz, s čimer je verjetno Moby upal še na večjo uveljavljenost med ljubitelji hip-hopa. Čeprav je toliko različnih pevk, pa se vseeno zdi kot da bi šlo za eno, saj imajo vse precej klišejski r’n’b stil, s čimer ni nič narobe, a če že hoče ustvariti nek učinek raznolikosti, bi lahko uporabil pevke, ki so si med sabo manj podobne. Moby sam je nedvomno zelo sposoben glasbenik in to pokaže s svojimi produkcijskimi sposobnostmi. Album je čist kot solza, brez vsakega nepotrebnega šuma, a ravno to je še ena slabost. Elektronska glasba je znana po sterilnosti produkcije, a zdi se kot da Moby gre še korak dlje. Poleg dezinfekcijskega sredstva je uporabil še belilo in postopek še večkrat ponovil, da slučajno ne bi česa pozabil. Učinkovito, brez madežev in brez duše.
Moby z vsakim novim izdelkom zveni bolj prisiljeno in narejeno. Čeprav je kraljica ameriške klubske scene, pa je v njegovi glasbi vedno manj duše (še manj kot je to v navadi za elektronsko glasbo, ki je že po tradiciji čustveno precej hladna). Za izdelke uporablja vedno večje proračune, vedno več gostujočih vokalistov in vokalistk, a nič mu ne pomaga. Moby je v zatonu, le da še sam tega ne ve in dokler bo še pritekal denar, bo raje živel v zablodi.
Zasedba
Moby – instrumenti
Erin Marszalek, Luci Butler, Chrisi Poland, Grandmasteer Caz, Aynzli Jones, S. O. Simple, Smokey, Amelia Rose Zirin Brown, Nabila Benladehem, Wendy Starland, Shayna Steele, Sylvia Gordon – vokali
Produkcija
Moby
Seznam skladb
1. Ooh Yeah 5:18
2. I Love to Move in Here 4:45
3. 257.zero 3:38
4. Everyday It’s 1989 3:40
5. Live for Tomorrow 4:02
6. Alice 4:27
7. Hyenas 3:35
8. I’m in Love 3:43
9. Disco Lies 3:23
10. The Stars 4:21
11. Degenerates 3:58
12. Sweet Apocalypse 5:19
13. Mothers of the Night 3:19
14. Last Night 4:53
