Izvajalec: Art Zoyd
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 4.8/5
Čeprav so Belgijci Univers Zero zame vedno predstavljali vrhunec komornega rocka, pravzaprav klasike odigrane (tudi) na rock instrumentih, pa so Francozi Art Zoyd to počeli že pred njimi in so gotovo navdahnili Daniela Denisa (Daniel je na nekaterih Art Zoyd albumih tudi gostoval kot bobnar) in tovariše.
Srce Art Zoyda sta glavna skaldatelja Gerard Hourbette in Thierry Zaboitzeff, ki je med drugim sodeloval tudi na albumu Univers Zero (Ceux du Dehors). Čeprav mojstra skladbe ustvarjata vsak za sebe, pa je njun slog tako kompatibilen, da se v večini primerov njihovi albumi gibljejo s takšno lahkoto kot se giblje vetrič med brezovimi lističi. Edina večja razlika med njunim slogom je ta, da Zaboitzeff raje uporablja tudi besedila in vokale, medtem ko Hourbette v glavnem prisega na čisto instrumentalna dela.
Poleg obeh multi talentov in multinstrumentalistov (Zaboitzeff in Hourbette seveda) na albumu v posojo ponudi svoje prste tudi Patricia Dallio, ki je s Hourbettom pri Art Zoyd ostala vse do danes, medtem ko je Zaboitzeff že pdšel. Od klaviatur se v glavnem sliši klavir, vendar pa so zraven tudi sintetizatorji in orgle. Potem je tu še pihalna sekcija (trobenta in saksofon), ki doda nekaj jazz impulzov, v glavnem pa se drži zastavljenih, klasičnih smernic.
Album se začne z Zaboitzeffovo mojstrovino, ki izpostavi vse tiste tipične Art Zoyd elemente – temne motive, ki se veličastno navezujejo na druge še bolj demonske dele. Morda bi kakšen ljubitelj bolj ortodoksnega progresivnega rocka rekel, da se njihove skladbe gibljejo počasi, a če se človek posveti temu, s kakšno vnemo in s kakšnim perfekcionizmom Art Zoyd svoje motive gradijo, vsekakor ne more reči, da je na njih kaj preprostega in niti približno ni delo mentalnih počasnežev. Če je že Zaboitzeff začel tako silovito, seveda tudi Hourbette ne sme zaostajati in s svojo epsko Cryogenese tovariša morda celo nadmaši, ali pa bi ga, če ne bi skozi skoraj celotno skladbo kot tolkalo bil uporabljen metronom, ki sčasoma prične zveneti rahlo enolično. A celotna imenitnost kompozicije s tem ne zbledi veliko. Hourbette nadaljuje z Io, še eno mračnjaško suito, kasneje se pa še enkrat vrne h Cryogenese, vendar pa gre za čisto novo skladbo (z izjemo vražjega metronoma). Zaboitzeff kot skladatelj na tem alumu ni tako prisoten kot Hourbette, vendar pa vse to nadomesti z vrhunskimi deli kova Mouvance in z drugim delom Sortie.
Art Zoyd na splošno v smislu strašečih, grozljivih atmosfer prekašajo tudi same Univers Zero. Univers Zero so edino na albumu Heresie naredili nekaj tako črnega, da se jim niti Art Zoyd, niti kdo drug ne more približati. Art Zoyd pa so v svoji temačnosti bolj konsistentni in v tem elementu se zdijo bolj naravni. Skladbe se razvijajo izjemno naravno in navidezna preprostost je zgolj navidezna in kmalu se sliši na koliko nivojih je ta album v resnici zasnovan.
Ta album je čista katarza, 70 minut mine takoj. Kompozicije so neverjetno dosledne in čisto zastavljene. Ko ploščo prvič slišiš, se morda ne zdi najbolj kompleksna, vendar pa se njihov vložek in trdo delo slišita kasneje, ko kompozicije zadihajo in spoznaš kako težko je moralo biti ustvariti nekaj tako popolnega. A to še ni tisto najbolj šokantno. Art Zoyd so vse od prvega albuma pa do konca osemdesetih izdajali same takšne izdelke, polne premišljenih in dovršenih del, ki me venomer znova zbegajo in navdušijo. Po odhodu Zaboitzeffa, Art Zoyd morda res niso to kar so včasih bili, zato pa imamo plošče tipa Le Marriage, da nam pokažejo kaj vse je v glasbi mogoče in kot že pove sam naslov albuma, se tukaj združijo nebesa in pekel in je občutek groze dober in očiščevalen.
Zasedba
Patricia Dallio – električni klavir, klavir, klaviature
Gérard Hourbette – viola, violina, električni klavir, klavir, klaviature, tolkala
Jean-Pierre Soarez –trobenta, tolkala
Thierry Zaboitzeff – violončelo, bas kitara, glas, trakovi, klaviature, tolkala
Didier Pietton – sopranski saksofon (3,4,5)
Produkcija
Art Zoyd
Seznam skladb
1. Sortie 134 – Part 1 (11:00)
2. Cryogenèse – Rêve Artificiel (18:12)
3. IO 1 (3:51)
4. IO 2 (2:15)
5. IO 3 (5:15)
6. Mouvance 2 (3:34)
7. Mouvance 1 (5:54)
8. Cryogenèse – Les Portes du Futur (14:30)
9. Sortie 134 – Part 2 (3:48)
