Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Atomic Rooster
Založba: Sanctuary Records
Izid: year
Trajanje: 42:20
Ocena: 3/5
Britanske legende udarnega prog rocka Atomic Rooster leta 1973, ko so izdali svoj peti studijski album »Nice ‘n’ Greasy’ z izjemno prepoznavnih orglarskih in klavirskih fines kultnega klaviaturista in poglavarja banda Vincenta Cranea (1943-1989) v ničemer niso več spominjali na skupino, ki je svojo pot začela kot eden najbolj glasnih in ambientalno mračnih mostovnih arhitektov med prog rockom in hard rockom. Crane je svoje sotrpine že na predhodnem albumu »Made in England« (1972) popeljal v soul in funk zvokovno direkcijo ob čemer mu je pri ‘amerikanizaciji’ zvoka izdatno pomagal imenitni pevec Chris Farlowe (Colosseum).
Navkljub temu, da so na račun nove usmeritve izgubili ogromno starih privržencev, medtem ko želenega komercialnega uspeha ni bilo od nikoder je bil Crane še vedno odločen osvojiti britanske in predvsem ameriške radijske postaje. Nenehne menjave v postavi jim prav tako niso šle v prid. Tokrat jih je pred snemanjem albuma zapustil kitarist Steve Upton, katerega je zamenjal John Goodsall (kasneje Brand X). Kultni prog rock/jazz rock kitarist Goodsal, ki je bil tehnično nedvomno najboljši kitarist v povesti te legendarne skupine, se je tedaj iz neznanih vzrokov publiki predstavljal pod imenom Johnny Mandala.
Atomic Rooster so na »Nice ‘n’ Greasy« še bolj zabredli v funkovske vode z vmesnimi blues in trdo rockerskimi prebliski, kar samo po sebi ne bi bilo slabo, če bi bili Crane in tovarišija pri pisanju skladb vsaj nekoliko bolj navdahnjeni. Resda nobena izmed kompozicij ni slaba, a tudi nobena z morebitno izjemo »Can’t Find a Reason« na poslušalcu ne zapusti globljega emocionalnega vtisa razen občudovanja virtuoznih spretnosti izjemnih inštrumentalistov in Farloweovega mogočnega in slojevitega ‘soul’ vokala.
Otvoritveni »All Across The Country« je nekoliko zaspan blues rocker sredi katerega se odlično znajde Farloweov pevski pristop, medtem ko Goodsall s hitropoteznimi kitarskimi pasažami posrečeno demonstrira zakaj je bil eden najbolj krivično prezrtih kitarskih biserov vseh časov. Crane vmes blesti z okusnimi variacijami na Hammond orglah ter ob pomoči dinamičnih bobnov Rica Parnella uspešno skrbi za večjo ritmično razgibanost sicer povsem povprečne stvaritve. Na »Save Me«, popolnoma reanžirani verziji Atomic Rooster klasike »Friday the 13th«, katera se v izvirniku nahaja na njihovem prvencu iz leta 1970, legendarni klaviaturist prek rabe ARP sintetizatorja posnema zvok saksofona. Pri tem ga podpirajo funkovske kitarske pasaže, razdrobljen ritem in dramatična pevska predstava. Kadar skupina nenadoma začne prirejati samo sebe seveda ni nikoli dober signal.
Dobrih sedem minut dolgi hibrid med trdim rockom in funkom »Voodoo in You«, priredba izvirnika v režiji Jackieja Averya, je eden bolj zanimivih dosežkov na albumu, kjer vnovič blesti Farloweov srce parajoč in nevsakdanje raztegljiv vokal, medtem ko je tempo skladbe večino časa počasen. Za kompleksno in variabilno inštrumentalno zabelo poskrbijo mojstrski solistični kitarski, klavirski in orglarski vložki, ki po Goodsallovi zaslugi v kompozicijo vnesejo celo kanček jazza. Za odločne bas linije je poskrbela kar Craneova posrečena uporaba bas pedala. »Goodbye Planet Earth« je popoln funk rock, kjer Farlowe vnovič blesti v vlogi razdraženega kavboja, kateri se je pravkar prebudil pred praznim kozarcem viskija, medtem ko ga v ozadju spremljajo ponavljajoči se ritmični motivi.
»Take One Toke« je nekoliko bolj zanimiva funkovska zgibanka, saj vsebuje inteligentno razdelane kitarske, klavirske in bobnarske variacije, ki lepo pričajo o veličini vseh treh virtuozov. Farlowe po pričakovanju poskrbi za še eno do kraja emocionalno demonstracijo svojih izjemnih vokalnih sposobnosti. »Can’t Find a Reason« je lepa ljubezenska balada s čudovitimi orkestralnimi aranžmaji v Craneovi režiji in karizmatičnim Farloweom v vlogi glavnega ‘zvezdnika’. Tu se lahko najlepše na celotnem albumu sliši zakaj so ga nekateri skozi kariero tako radi primerjali s Tomom Jonesom. Dinamični inštrumental »Ear in the Snow« je zaradi posrečenega fuziranja funk, blues in jazz elementov od vseh dosežkov na albumu še najbližje progresivnemu rocku. Poleg standardno odličnega orglarskega velemojstra Cranea, kateri briljira s solističnimi napadi na hammondkah tu z duhovitimi improvizacijami najbolj navdušita oba ‘jazzerja’ Goodsall in Parnell.
Klasika »Satan’s Wheel«, ki je zaključna skladba na originalni, britanski verziji albuma, je edini dosežek na njem z rahlo okultističnim besedilom, saj se Crane na duhovit način spomni na svojega starega ‘rogatega prijatelja’. Tokrat gre za energičen trdi rocker s številnimi r’n’b finesami in hitrim tempom, kjer navdušijo kompleksni časovni prehodi in seveda Farloweova gromoglasna pevska predstava. Na morda celo najboljšem dosežku na albumu vnovič ne manjka duhovitih improvizacij, ki so čudovit prikaz brezmejnega virtuoznega talenta te kratkotrajne zasedbe.
Na nemški in ameriški verziji albuma (slednja je izšla pod naslovom »Atomic Rooster IV« in z drugačno naslovnico) sta »Goodbye Planet Earth« in »Satan’s Wheel« zamenjani s solidnim, na klavirju položenim inštrumentalom »Moods«, kjer šele v drugem delu nastopi ‘drama’ in povsem povprečnim blues rockerjem »What You Gonna Do?«.
»Nice ‘n’ Greasy« je, navkljub temu, da po tehnični plati še zdaleč ne gre za slab album, saj je virtuznost posameznih inštrumentalistov ves čas na izjemni ravni, medtem ko Farlowe kraljuje s svojo briljantno pevsko predstavo, vse prej kot navdahnjen dosežek na katerem se jasno sliši, da medsebojna kemija med člani ni (več) prepričljivo delovala, Craneu pa je kronično začelo primanjkovati osvežilnih skladateljskih idej. Album je z zamudo in pod drugim imenom prišel na ameriški trg, medtem ko je bil komercialni odziv tako medel, da je tedanja založba Dawn Records razgradila sodelovanje s skupino. Farlowe, Goodsall in Parnell so takoj po turneji zapustili nesrečnega Cranea, ki je še dve leti pod imenom Vincent Crane’s Atomic Rooster ob pomoči spremljevalnega blues rock banda Sam Apple Pie poskušal ‘atomskega petelina’ prek umetnega dihanja ohranjati pri življenju. Leta 1975 je tudi sam obupal in uradno razpustil skupino. V drugi polovici sedemdesetih je sodeloval s Petrom Greenom in starim pajdašem Arthurjem Brownom. Nato pa je leta 1980 s pomočjo povratnika Johna Du Canna in Prestona Heymana za kratek čas in popolnoma nepričakovano v obliki tria ponovno oživil ‘atomskega petelina’, a to je že druga zgodba.
Zasedba
Vincent Crane – Hammond orgle, električni klavir, klavir, ARP sintetizator
Chris Farlowe – vokal
Johnny Mandala – kitara (John Goodsall, pod imenom Johnny Mandala)
Ric Parnell – bobni, tolkala
Produkcija
Vincent Crane
Seznam skladb
1. All Across the Country
2. Save Me – na novo posneta verzija “Friday the 13th”
3. Voodoo in You
4. Goodbye Planet Earth
5. Take One Toke
6. Can’t Find a Reason
7. Ear in the Snow
8. Satan’s Wheel
