Izvajalec: Bees, The
Založba: Astral Werks
Izid: year
The Bees s svojim tretjim albumom Octopus nadaljujejo svojo odisejado po, predvsem, britanski zgodovini glasbe, vse od The Beatles do The Specials z veliko mero R & B-ja vmes. In če se včasih zazdi, da prihaja iz zvočnikov nekaj v stilu Ala Greena ali kakšnega podobnega soul glasbenika to ni pomota, saj so The Bees oz. Band Of The Bees, kot jih poznajo v ZDA, povsem neomejena glasbena enota, ki svoj navdih črpa tako iz prej omenjenih glasbenikov in skupin, kot iz vsakdanjega življenja npr. medtem, ko stojijo v vrsti v trgovini, čakajoč na svoj zavojček cigaret ali kaj podobnega. Če že obstaja meja katere pa zares zlepa ne prekoračijo je ta najverjetne zgolj časovna, saj zvok, ki ga ga ta pisana druščina proizvaja nikakor ne zveni kot nič modernega. Ali pač, saj je njihov zvok izredno retro, in biti retro je konec koncev zadnje čase izredno popularno. Torej so The Bees sila cool? Absolutno, samo širša javnost se tega še ne zaveda, saj plujejo za množični okus v nekoliko preglobokih vodah, ampak najverjetneje pride tudi za njih še čas, ko jih bo naplavilo nekam na obalo, upamo lahko samo, da ne za ceno kakovosti, ki ponavadi potegne najkrajši konec.
Hobotnica (octopus) je torej več kot primerna za vse neseznanjene z njihovo glasbo, v bistvu je primerna prav toliko, kot je bil njihov prejšnji album Free The Bees (2004) ali pa njihov prvenec Sunshine Hit Me (2002), saj od osnovne forme ne odstopajo preveč. Več poudarka dajo na notranjo zgradbo pesmi, ki je največkrat prav shizofrenična mešanica raznih drobnih koščkov, ki tvorijo izjemno celoto. Neglede na to ali so v danem trenutku nekoliko bližje psihedeliji šestdesetih let, funku sedemdesetih, countryju v kombinaciji z reggaejem ali pa brezčasnoti lahkotnega jazza, se vedno osredotočajo na samo vsebino, ki se nenehno razvija in spreminja.
Čeprav morda Octopus ni največji dosežek skupine je nadvse primeren tako za vsak dan kot za začetek pestrega vikenda. In za njegov konec. The Bees so vseskozi sila optimistično naravnani in nikoli prisiljeni, ter povsem neobremenjeni, kar pa ni več tako retro dandanes.
Zasedba
Paul Butler – Vokal, kitara, klavir, saksofon, trobenta, klarinet, mandolina, bobni, tolklala
Aaron Fletcher – Bas, kitara, klavir, bobni, tolkala, vokal
Kris Birkin – Kitara, vokal
Michael Clevitt – Bobni, bas, tolkala, Hammond orgle, vokal
Tim Parkin – Trobenta, pozavna, klaviature, bas, rhodes, vokal
Warren Hampshire – Klaviature, Hammond orgle, celesta, akustična kitara, tolkala, dromlja, vokal
Produkcija
Paul Butler
Seznam skladb
01.Who Cares What The Question Is?
02.Love In The Harbour
03.Left Foot Stepdown
04.Got To Let Go
05.Listening Man
06.Stand
07.(This Is For The)Better Days
08.The Ocularist
09.Hot One!
10.End Of The Street
Dolžina albuma: 39:25
