Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Bonfire
Založba: UDR
Izid: year
Trajanje: 102:44
Ocena: 4/5
Dolgoživi nemški bend doma iz bavarskega Ingolstadta, se je pred letom vrnil na sceno z več kot solidnim novim studijskim albumom »Glorious«. Skupina, ki ji je do velikega preboja zmanjkal ščepec, pa vseeno ena najmarkantnejših hard rock zasedb osemdesetih s področja stare evropske celine Bonfiere, se je skozi kariero soočala z več spremembami postave. Od tod je tudi nihala kakovostna konsistenca studijskih izdaj.
Kakorkoli obračamo, so Bonfire preživeli in v ekipi je danes edini originalni in ustanovni član le še njen kreativni pogonski motor in kitarist Hans Ziller. Ta je pred dvema letoma združil moči z bivšim Accept pevcem, sicer Američanom Davidom Reecejem, ki se je na album »Glorious« s svojim markantnim (melodično raskavim) vokalom izvrstno vklopil. Novo postavo Bonfire zapolnjujejo sicer manj znana imena na sceni, a očitno je Ziller prav v mladih in nadebudnih glasbenikih našel dovolj zaslombe, da se lahko sproščeno in neobremenjeno loti nadaljnjih projektov vezanih na ime Bonfire.
Tako se je ob 30. letnici delovanja zasedbe zdela ideja o pre-aranžiranju nekaterih klasičnih del skupine več kot na mestu. Za novo postavo pomeni to dodatno krepitev kemičnih vezi, ki so pomembne ne le v studiu, pač pa se na podlagi njih meri tudi suverenost koncertnih nastopov.
Bend je na dva CDja spravil skupaj 22. točk. Prvi CD je poimenoval z »Rock Pearls«. Na tem CDju so razvrščeni rockovsko našpičeni, nabrušeni ali recimo kar komadi, ki poosebljajo divji rock’n’roll karakter s katerim se je skupina, zlasti skozi osemdeseta, zapisala v povest o svetovnem hard rocku. Ta CD zaobjema prepoznavne rock rušilce oziroma Bonfire standarde, kot so med drugim obvezne Sweet Obsession, Proud of My Country ali Under Blue Sky. Nemara bo kdo na kompilaciji pogrešal S.D.I. namesto lajne Sweet Home Alabama, a to niti ni več tako pomembno. Glavno je spoznanje, da funkcionirajo v osveženih preoblekah te skladbe izvrstno, popadljivo, energetsko prevreto in tako predstavljajo korektno nasledstvo zapuščine klasičnih Bonfire, to je tistih iz ere z Lessmannom na vokalu. Nekaj skladb je na tem CDju učinkovito obtežena z dodatnimi orkestralnimi aranžmaji. Drugi CD se imenuje »Classic Pearls«. Na njem so zbrane mirnejše točke kariere. Večinoma preoblečene v akustične aranžmaje. Med njih sta našli seveda pot tudi Who’s Fooling Who in You Make Me Feel. Ta poteza, da so Bonfire slekli originale iz distorzije in jim nadeli preobleko akustičnih variacij, seva izredno zrelost in pogum Hansa Zillerja, ki je ob 30. letnici ponudil svojim oboževalcem svojo glasbo servirano učinkovito drugače.
»Pearls« je torej v vsem kredibilen vizum proslavitve 30. let delovanja skupine. Izkušeni Ziller je s tovarišijo novih obrazov skupine, ponudil zvestim ljubiteljem stare nemške šole hard rocka osemdesetih prelep poklon, v artističnem smislu pa preizkusil nekaj novega, za skupino izzivalno drugačnega in na tak način povezal aktualno zasedbo z Bonfire koreninami osemdesetih. Zgodba o Bonfire se torej nadaljuje!
Zasedba
David Reece – vokal
Hans Ziller – kitara
Frank Pané – kitara
Ronnie Parkes – bas kitara
Harry Reischmann – bobni
Produkcija
Hans Ziller
Seznam skladb
CD 1: “Rock Pearls”
- Strike Back
- Under Blue Skies
- Diamond in the Rough
- Proud of my Country
- Sweet Home Alabama
- Don’t Go Changing Me
- Sweet Obsession
- American Nights
- Good Time Rock’n’Roll
- Heat in the Glow
- Can’t Stop Rocking
- Down to Atlanta
- Loaded Gun
CD 2: “Classic Pearls”
- You Make me Feel
- Give it a Try
- Whos Foolin’ Who
- I Need You
- Goodnight Amanada
- Southern Winds
- If It wasn’t For You
- Why It’s Never Enough
- Lets’ Fly Away
