Skunk Anansie na čelu drugega MARS festivala (2010)

0 27

Lokacija: Ljubljana / Gospodarsko razstavišče / Slovenija
Datum: četrtek, 27.05.2010


Letošnji MARS festival, dogodek nad katerim bdi budno oko založniške hiše Dallas, je letos doživel ponovitev premiere v lanskem letu. Na tak način dobiva obrise stalnice v koncertni ponudbi Slovenije in to je dobro. Za razliko od lanskega leta, ko so se zvrstili na odru le domači in hrvaški izvajalci, je to pot festival dobil novo kvaliteto. Organizator je povabil večje ime na rock zemljevidu, ki se lahko s svojim opusom hvali po celem svetu. Povratniki na svetovno rock prizorišče Skunk Anansie, ki so po dolgem hiberniranju osmih let znova strnili vrste in se odpravili služit kruh, so tako predstavljali odlično izbiro. Skupina je nedavno tega izdala zbirko največjih uspešnic, ki so jih odigrali znova v studiu Temu je sledila povratniška turneja, katere prvi del je zasedba že izvedla v lanskem novembru po Evropi, to pot pa je zasedba stisnila nekaj majskih terminov pred serijo festivalskih nastopov, ki si sledijo skozi letošnje poletje.

MLADE KUZLE

A čas, med osmo uro zvečer in eno ponoči(!), je minil v znamenju predstavitve izvajalcev, ki so tako ali drugače čvrsto povezani z založbo Dallas. Kot prve so na oder stopile štiri punce. Imenujejo se Mlade kuzle in so naslednice zapuščine idrijskih punk rockerjev Kuzle. Slednji so se presenetili prav vse, da so se po izdaji albuma “Še pomnite tovariši?” (2010), odločili, da nikdar ne bodo nastopili več v živo. Zato pa so podelili vsa dovoljenja za rabo in izvajanje avtorskega materiala štirim punčaram, ki so tako še sredi belega dne pričeli ogrevati maloštevilno publiko, ki je bolj kot ne “zašla” v koncertne prostore. Nastop je bil povzetek albuma “Še pomnite tovariši?” in punce so valile skladbo za skladbo začenši z Moja generacija. Načičkane najstnice so povzele konfekcijo alternativnih skupin današnjih dni in prej dišale po pecilnem prašku, kot po oholem alkoholnem zadahu punkovskega razvrata. A to je današnja generacija. Bolje da igra rock, kot da bi poslušali hitre recitale na zvočni matrici. Puncam se čuti, da so nove na prizorišču in da velikih odrov še ne znajo povsem obvladovati. Zelo so statične in kot odrska pojava precej dolgočasne. Vendar so punce potrdile veliko korajžo, da nadenejo obutev originala in s svojim pogumom suvereno prekrižarijo klasični opus legend idrijskega punka.

Kar se zvoka tiče ni treba posebej poudarjati, da je dvorana na Gospodarskem razstavišču zadnji prostor v Ljubljani, kjer bi si želel obiskovalec prisluhniti koncertov. Zvok je vedno slab kar leti na rovaš obupnih akustičnih razmer prostora. Izbiraš lahko le med slabšim, bolj slabšim in najslabšim. Tudi prostrana črna zavesa v ozadju odra ni uspela rešiti situacije. In bolj ko je izvajalec naravnan potiho v tej dvorani, težje doseže v globino prava zvočna slika z odra poslušalce. Ko so nastopale Kuzle, jim je tako dostojno lahko prisluhnila le prva vrsta in nekaj izgubljenih fotografskih duš, ki pa so takrat imeli možganske centre skoncentrirane na vse drugo prej, kot na poslušanje glasbe. No tudi to je bilo dovolj. Kot sem dejal. Večina obiskovalcev je v tem obdobju posvečala pozornost drugim “prioritetam”.

ESKOBARS

Okrog devete ure so na oder prihlačali novo odkriti veseli alter rock korenjaki Eskobars. Veseli. Tako je to danes. Malo salse vržeš zraven, nafankirano naviješ vso stvar ter poženeš konje v dir. Fantje obračajo svoje pojmovanje rock n’ rolla na popolno stran šale in to jih pravzaprav rešuje, ker poanta rocka je zabava! V glasbenem oziru ne prinašajo ničesar novega, posebnega, ali takšnega kar bi podžigalo radovednost vsem, ki iščete bolj zahtevne glasbene aranžmaje. To je glasba mlade generacije, za vse tiste, ki se prvikrat v življenju okoli dveh popoldan prebudite z velikim tigrom. Poosebljajo hedonizem in razvrat naše družbe. Eskobars so narejeni na neposredno streljanje, brez kakšnih posebnih deviacij h kakršnem koli kompliciranju. Njihov pristop je jasen. Šus, energija in zabava! Čeprav so fantje mahnjeni na punce germanskega porekla, česar ne skriva poredna Girls From Klagenfurt, pa njihovi klobuki niso podedovani od Beatsteaks. No pa tudi od kolumbijske mafije ne.

URBAN & 4:

Preskok na višji nivo festivala je prinesel Damir Urban s svojo spremljevalno skupino. Ime Urban & 4 je razumljivo skorajda internacionalno, za nas prebivalce bivše Juge pa ozadje tega imena razkriva več. Damir Urban je današnje korenito nadgrajeno utelešenje vsega, kar je ta izvrstni glasbeni umetnik začrtal z nepozabnimi in žal že davno tega pokopanimi reškimi alternativci Laufer. Da je od tu dalje dogajanje na festivalu zraslo za nekaj kvalitativnih stopničk, ne potrjujejo zgolj velike odlike izvajalca, ki se je povzpel na oder, pač pa so Urban & 4 kot prva skupina uspeli zapolniti pododrje. Izvedba materiala je potrdila, da je med občinstvom veliko število privržencev te zasedbe. Ti so glasno spremljali v verzih pevca in tako zavzeto vračali energijo zasedbi. Urban & 4 so izdali novi odlični studijski izdelek “Hello!” v lanskem letu, ki je še dodatno poglobil artizem unikata ustvarjalne biti Damirja Urbana. Njegov nižje do srednje intoniran, prodoren, sugestiven, topel žametast vokal je danes odet v prestižno konfekcijo prefinjenega aranžiranja glasbe, ki ga diktira perfekcionizem Damirja Urbana. Vsekakor se v art rocku, ki definira njegovo glasbo, ne skriva močan pridih post punk rock obdobja druge polovice osemdesetih, ki pa ga je zasedba Urban & 4 ukrotila in prikrojila v kvalitetno sestavljanko lastnega avtorskega unikata. Otopelo, a hipnotično obarvano vzdušje kitare, ki krivenči skozi navit sustain enoglasne tuleče melodije, po vzoru kakšnih Simple Minds, pušča ob tem dovolj odprtega prostora, v katerega se z melodično oblikovanostjo zajeda dinamično utripanje bas kitare. Ritmi so enostavni in naravnani tako, da te spravijo nemudoma v pogon. Poseben trenutek nastopa je seveda predstavila Laufer klasika Moja voda, ob kateri se je “snelo” v glavah kar celo dvorani. Ta je bila izvedena v na pol kabaretni režiji z Damirjem (normalno) v središčni legi in spremljavi klavirja, ki smo ga tako naposled v izjemno slabi zvočni kulisi naposled lahko vendarle slišali. Več povratnega pulziranja je izvabila od občinstva tudi skladba Dio mene, “črni karizmatični fantom” pa je s svojo ekipo sklenil vsebinsko bogat in z visokim ambientalijem napolnjen koncert potem, ko je ekipa izvedla klasiko Astronaut, s prvenca “Otrovna kiša” (1996).

DAN D

Dan D ni treba posebej in na debelo predstavljati. So čvrsto zakoreninjen kvintet slovenskega mainstreama. Dan D so eni tistih, ki so uspeli alternativni pristop preliti in približati skozi svoje glasbeno pojmovanje rocka Slovencem tako, da ga danes skoraj ni junaka, kateremu Dan D ne bi dišali. Mase derejo na njihove koncerte in Dan D žanjejo danes uspeh za uspehom. Set listo so priredili za uro in četrt minutaže njihovega nastopa in skladbe razporedili v nekakšen “best of”. Zanimivo pa je bilo spoznanje, da takšne norije kot so izvabili iz množice Urban & 4, Dan D niso bili deležni. To dokazuje, da je prispela na MARS festival v Ljubljano tudi zvesta baza Urbanovih oboževalcev, ki so se med nastopom Dan D pač nekoliko potuhnili. Roko na srce, so Dan D na MARS festivalu opravičevali zgolj z vlogo magneta obče popularnosti, ki naj bi pomagal prodati čim več vstopnic. Pred Skunk Anansie s svojim glasbenim pristopom namreč ne sodijo. Vrnimo pa se raje k njihovi izvedbi. Fantje ogromno igrajo in so fenomenalno uigrani odrski izvajalci. Tokac s prepoznavno barvo glasu, ki mu je bila položena v zibelko, za to, da ostaja opazen na odru, niti ne potrebuje mnogo ogovarjanja v premorih med skladbami. Svetlolasi kuštravec otožnih pogledov je znova suvereno opravil svojo nalogo. Dan D so ponudili tudi najboljši koncertni zvok do tega trenutka. Iz odra smo lahko slišali celo klaviature. V rokah Dan D pa bi bilo precej bolj vznemirljivo prisluhniti priredbo kakšnih drugih slovenskih izvajalcev, kot pa ravno Niet. Recimo botrov slovenskega metala Lenih kosti! Nekaj več koncertne adrenalinske mrzlice bi sicer zelo statična odrska pojava skupine več, kot potrebovala.

SKUNK ANANSIE

Na Skunk Anansie smo čakali tako do ene ure in deset minut zjutraj. Toda ura ni bila važna. Skoraj vsa publika se je naposled le odvalila v dvorano. Kakih 2000 glav. V prvih vrstah so zlasti “punčke” delirično in nekontrolirano kričale. Spredaj je bilo zares divje. A alternativnih rockerjev ne bi bilo nikjer brez pevke Skin. Gre za izvenserijsko pevko, ki je podedovala najboljše, kar lahko podeduje nek vokal, ki ga postaviš v rock glasbo. Če bi bila Whitney Houston punkerica, potem bi poslušala Skunk Anansie. A Skin je za povrhu še popolnoma podivjana odrska beštija, ki težko miruje. Razganja jo po odru na koščke. Ženska besno renči, bemti in z svojo raztegljivo obrazno mimiko deluje včasih kot pravi mali vampir, ki se je prišel napiti krvi. Srepi pogledi naprej uperjenih beločnic, prežanje z režečim zobovjem. Grizljanje uhljev soborcev v skupini. Vse to je uigran in naštudiran del koncertne odrske igre, s katero Skunk Anansie spravijo množico v hipu do tega, da jim ta brezpogojno je iz roke.

Kvartet se je pravzaprav brez ogovarjanja množici valil iz skladbe v skladbo, včasih pa si imel občutek, da bi zaradi izredne karizme pevke in njenega avtoritativnega in dominantnega petja prekrstil ime Skunk Anansie v “Skin & 3”. Eksplozivnost. To je naslov stalnega bivališča pevke Skin, po domače Deborah Dyer!

Publika je dokazala, da na Skunk Anansie v letih, ko je skupina počivala, ni pozabila in je zlasti v predelu pod odrom in 10metrov v globino fanatično podpirala zasedbo z vreščanjem, kot tudi glasnim obvladovanjem verzov. Skupina, ki naj bi kmalu izdala novi studijski album, je na “Smashes And Thrashes”, ki je osmislil turnejo poimenovano “The Gratest Hits Tour”, uvrstila tudi tri povsem nove skladbe te izdaje. Od teh smo v naboru največjih uspešnic na koncertu v Ljubljani lahko prisluhnili v začetnem delu skladbi Because Of You in (malo nepričakovano v dodatku) Squander.

Ob izredni odrski pojavi Skunk Anansie, katerih samo prepričljivost izvedbe, je poglobil tudi izjemen šov odrske osvetlitve in same igre reflektorjev, pa je skupina po drugi plati manj posrečeno zakrila bistvo tega, da je prišla pobrat le denar. Regularni del je zaključila po vsega uri nastopa. Kasneje je Skin premogla nekaj stavčnih povedi, ki pa niso dišale po ničemer drugem, kot na brezčutnem kupovanju naklonjenosti množic. “Zelo nam je všeč vaše mesto” in podobne floskule delujejo resnično že prežvečeno. Nasploh ob najverjetnejšem dejstvu, da Skunk Anansie že jutri več niso vedeli kaj je to Slovenija, kje sploh leži in katero je njeno glavno mesto. Koncert je skupina zaključila sicer na moč impulzivno .To ji je uspelo z lahkoto, saj se ob takšni formi, moči in šarmu, ki ga poseduje vokal pevke Skin, ni treba prav nikomur bati, da ne bi množice prek ušes pridobil na svojo stran. V čuteče predani Secretly je pevka Skin z vehemenco zaokrožila spektakularno vokalno predstavo, ki je kljub kratkem in rutusnkem nastopu,  le težko pustil v dvorani koga ravnodušnega. Ura in dvajset minut, pa je bilo konec veseljačenja s Skunk Anansie.

Tako se je sklenil prvi dan dvodnevne turneje MARS festivala 2010. Naslednjega dne je sledila rekapitulacija dogodka na Hrvaškem (Zagreb). Dogodek je uspel. Nekaj kritik leti edino na akustične karakteristike prizorišča. A Križanke, ki bi bile idealne za kaj takega, je zasedel impregnirani “heroin look” heroj japijev Maksim Mrvica. Pa drugo leto znova Križanke za MARS. Bomo potrpeli. V upanju da festival v ponudbi do naslednjega leta še zraste za kakšno stopničko višje.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Setliste:

DAN D
1. Čakamo
2 Rožice
3. Počasi
4. Barve
5. Roke
6. Love Song
7. Sun Sun
8. Lep dan za smrt
9. Sirenia
10. Jutranja
11. Voda
12. Plešeš
13. Moj problem
14. Čas

SKUNK ANANSIE:
1. Intro (Yes, It’s F*cking Political)
2. Selling Jesus
3. Charlie Big Potato
4. Because of You
5. Charity
6. 100 Ways to Be a Good Girl
7. I Can Dream
8. I Don’t Want To Kill You
9. Weak
10. Brazen (Weep)
11. Twisted (Everyday Hurts)
12. Cheap Honesty
13. On My Hotel TV
14. Tear The Place Up
15. The Skank Heads
—dodatek I.—
16. Hedonism (Just Because You Feel Good)
17. Squander
18. Little Baby Swastikkka
—dodatek II.—
19. Secretly


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X