Izvajalec: Mariza
Založba: EMI Records
Izid: year
Ocena: 2.4/5
Mariza je ime portugalske izvajalke, ki se je rodila v Mozambiku. V zelo kratkem času je postala ena najpopularnejših pevk na Portugalskem in lahko bi rekli, da nadaljuje tradicijo folk popa (gre za portugalski fado slog) v stilu Madredeus. Terra je njen že peti studijski album in ponovno se predstavi le kot interpretka in ne kot skladateljica.
Marizin vzpon je res čudežen. Glasba s prilivi folka (še posebej če gre za dostopen pop) je vedno popularna (le da ni preveč folka in premalo popa), Mariza pa predstavlja le en del tega mozaika in v nobenem pogleda ne izstopa. Najprej je zaslovela na Portugalskem, a kaj kmalu je požela dosti lepih kritik tudi v tujini in tako je lahko nastopala tudi v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji, itd.
Če poslušaš glasbo, ti je takoj jasno zakaj je tako popularna. Je zelo dostopna. Mariza ima zelo čist in grlen glas, kar je tipično za tovrstne projekte. Gre za zelo umirjeno zmes popa in fada (portugalske folk glasbe), ki je dostikrat preveč umirjena. Glasba se na trenutke sploh nikamor ne premakne, deli so praktično vsi odigrani na isti hitrosti in glasnosti. Opazi se hudo pomanjkanje raznolikosti. Tudi Marizin glas je venomer na isti višini, kot da bi nenehno za nečem hrepenela. To je zaspana glasba, glasba za sieste, glasba ki te ne moti, a te tudi ne motivira. Lahko bi celo rekli, da je dolgočasna, a to bi že bilo nesramno. Skratka, obstaja veliko več drugih projektov, ki znajo na bolj živahne načine predstaviti folkloro svoje dežele. Mariza se je na žalost odločila za najbolj sigurno pot, ki ji je prinesla slavo, vendar pa bo dolgoročno ta glasba hitro pozabljena, saj v njej ni nič takšnega kar bi jo ločilo od tisočih drugih skupin. Resda je stvar izpeljana sila profesionalno, produkcija je odlična, vsi glasbeniki so vrhunski in tudi Mariza sama je dobra pevka, a kaj ko je glasba tako neizrazita.
Takšen album bi kupil, če bi bil upokojenec in bi šel na skupinske počitnice v en poceni hotel na Portugalsko. To je glasba za ljudi s stereotipičnimi predstavami o tej deželi, saj je v glasbi polno klišejev, ki jih povezujemo z mediteranskimi značilnostmi. Polno je čutnosti, ljubezni, hkrati pa vse skupaj zveni nestrastno. Verjetno se kdo s to izjavo ne bi strinjal, a če bi že želel poslušati tipično portugalsko glasbo, bi želel slišati nekoliko več temperamenta in udarnosti. Namesto tega pa je ta glasba tako umirjena in se ne premika nikamor, da te prav možno spravi v predčasni pokoj, saj te bo takoj uspavala, tudi če jo zavrtiš že ob osmih zvečer. Glasba je primerna za ozadje, a za zavzeto poslušanje ne ponuja dovolj, da bi lahko zadovoljila resne poslušalce.
Zasedba
Mariza – vokal
Concha Buika, Tito Paris – vokali
Chucho Valdes, Ivan Lins, Ivan Lewis – klavir
Dominic Miller, Javier Limon, Diogo Clemente, Bernardo Couto – kitare
Diogo Clemente – viola
Carlos Sarduy – trobenta
Marino de Freitas, Dany Noel – kontrabas
Horacio Hernandez, Pirana – bobni in tolkala
Produkcija
Javier Limon
Seznam skladb
1. Já Me Deixou
2. Minh’ Alma
3. Rosa Branca
4. Recurso
5. Beijo De Saudade
6. Vozes Do Mar
7. Fronteira
8. Alfama
9. Tasco Da Mouraria
10. Alma De Vento
11. Se Eu Mandasse Nas Palavras
12. As Guitarras
13. Pequenas Verdades
14. Morada Aberta
