Izvajalec: Newman
Založba: Chrome Dome Music
Izid: year
Trajanje: 61:39
Ocena: 3.8/5
Novi Newman album ohranja v vsem kakovostno konsistenco in kontinuiteto preteklih del, istočasno opozarja tudi na to, da je produkcijsko znova trši. S to značilnostjo sta bila okrancljana že predhodna dva albuma in očitno je da ta usmeritev Steveu Newmanu več kot ugaja.
Naslednik albuma “Primitive Soul” (2007) ne poseduje zgolj pogledu prijaznejše naslovnice. Deluje tudi kanček bolj navdahnjeno in razgibano od predhodnika, kar je zelo dobra novica, saj je Newman s sedmimi studijskimi izdelki nekako že davno zakoličil meje svojega artističnega razvoja in glasbenega izrazoslovja. Zato so sleherni odkloni dobrodošli.
Pod živahno produkcijo, v kateri nosijo kitare poudarjeno ostrino in zvočni žar, se seveda iskrijo znameniti pristopi skladanja skladb tovrstne branže melodičnega rocka. Če izpostavim najboljše trenutke albuma, kjer znova odlično sobivajo osnovni gradniki britanskega melodičnega rock porekla je to definitivno skladba The Miracle, ki je ena najdaljših, hkrati pa poseduje enega najbolj izpiljenih vodilnih refrenskih napevov, ki vam bo v trenutku zlezel pod kožo. Pred The Miracle pa vpeljeta poslušalca v tak ambient tudi silno kompaktni, a hkrati vnetljivi rockerski skladbi Endless ter Edge Of The World.
Prvi pravi AOR trenutek pa je definiran z umirjeno Stay With Me. Tu je pop elementa vsekakor občutno več, kot na prvih štirih skladbah albuma. Kljub temu gre za skladbo, v katerih delujejo Newman silno odločno, za kar so krive tudi bogate izkušnje prekaljenih lisjakov, ki natanko vedo kako streči zadevi v studiu. Tu je seveda občutnejša raba klaviatur, ki dobivajo tako enakovreden značaj gravuri kitarskih riffov ter kreirajo dinamično razgibano in zvočno izkoriščeno sliko harmoniziranega ozadja. Newman niso pozabili na osnovno karakteristiko vsakega pravega melodičnega rocka. Večdelne vokalne harmonije so znova vrhunsko izklesane, zato je samoumevno tudi na tej plošči, da so atmosferični vrhunci ravno refrenski napevi skladb. Kot da bi me uslišali, udarijo za Stay With Me fantje z novo podobno glasbeno izkušnjo v Tumble Down.
Srednji instrumentalni deli razpihujejo dinamični razvoj dogodkov, skrbijo za potrebne spremembe razpoloženjskih stanj, zloženi pa so tako, da niti za hip ne razbijajo kompaktnosti na relaciji kitica-refren kitarske. Solaže so krajše, izpovedne zgoščene ter nosijo jasno figuro trdno temelječih zaporedij not. Brez kančka razsipanja. Vse leži na svojem mestu. Podrejeno ohranjanju kompaktnosti, melodičnosti in več Njeni nadgradnji.
Druga polovica ponudi znova z nekoliko tršim razvojem dogodkov, energijo skladbe The Miracle, pa povzema slikovito in v vsem uspešno v nadaljevanju Wish You Well. Find My Heart in Break It Again delujeta kanček preveč predvidljivo v refrenu in ne dosegata visokega atmosferičnega razvoja preostalih skladb. Za razliko od njiju pa jo zelo dobro odnese balada Forever, ki je ena izmed bolj posrečenih skladb albuma. Album se zaključi na vrhunskem nivoju. S skladbo, ki v ničemer ne šepa za odlično The Miracle. Gre za pozitivno in pospešeno naravnano Stronger, kjer je Newmanu znova uspelo mojstrsko izpostaviti vse elemente britanskega melodičnega hard rock sporočila na tak način, da ti brez zadržkov uročijo vse pravoverne branitelje te žanrske zvrsti.
Rad bi izpostavil sam začetek albuma, ki preseneča s svojo navitostjo. To je skladba Hero To Zero, ki celo nosi najbolj živo produkcijo, Steve pa se oprime izdatneje grlenih atributov svojega vokalnega pristopa. Začetno presenečenje tega albuma je več kot dobrodošlo, saj je garant tega, da ta album še opazneje odstopa v izraznem oziru, od starejših Newman izdaj.
“The Art Of Balance” je natanko to na kar namiguje sam naslov albuma. Na njem boste našli prave odmerke vsega, kar ponuja tradicionalno izročilo britanskega hard rocka. Album ponuja resnično nekaj vrhunskih trenutkov kot sta skladbi the Miracle in Stronger, nadalje kopico kompaktnih in melodično nalezljivih skladb, perfektno balado Forever, manj zanimivih trenutkov albuma pa ostane zgolj za ščepec. Še to. Newman niso npr. FM, saj posedujejo v zadnjih treh izdajah sporočilnost AOR elementov le na jasno determiniranih mestih. Torej le občasno. To je razkorak glede na prve albume, ko si lahko Newman brez pomislekov štel v AOR. “The Art Of Balance” je album visoko kvalitetne branže, ki bo všeč vsem, ki prisegate na melodično dorečenost in perfekcijo, okrepljeno s prirojenim občutkom za kreacijo (potrebnega) drama vzdušja. Newman ostajajo s tem album v top ligi britanskih izvajalcev, ki ohranjajo vse hard rock specifike otoškega porekla.
Zasedba
Steve Newman – vokal, kitara, klaviature, bas kitara
Rob McEwen – bobni, tolkala
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Mark Thompson-Smith – spremljevalni vokal na skladbah št. 1 in 4
Geoff Wootton – spremljevalni vokali na skladbah št. 1, 11 in 12
Produkcija
Steve Newman
Seznam skladb
1. Hero To Zero
2. Edge Of The World
3. Endless
4. The Miracle
5. Stay With Me
6. Tumble Down
7. Wish You Well
8. Find My Heart
9. Your Surrender
10. Break It Again
11. Forever
12. Stronger
