Izvajalec: It Dies Today
Založba: Trustkill Records
Izid: year
It Dies Today, skupina, ki je nastala leta 2001 v mestu Buffalo (ZDA), je potrebovala tri leta, da spravi od sebe prvenec “The Caitiff Choir”, ki je nastal pod navdihom Alighierijeve Božanske komedije. Če sem natančen, imamo pred seboj ponovno izdajo tega albuma, ki je prvič izšel leta 2004. Vse skladbe so bile remiksane, nanj pa dodan kot bonus material tudi celoten EP “Forever Scorned” (2002) ter za povrhu priredba Enjoy The Silence (orig. Depeche Mode). Smelo velikopotezno, nasploh ob dejstvu, da je EP za to priložnost ponovno odigran in zveni sveže. Dejstvo je, da je pred nami nekoliko slečena različica originala in zato se bo vsakdo, ki je navajen na zvok izvirnika mnogo težje privadil re-miksanega zvoka ponovne izdaje tega albuma, ki vsebuje nekaj več kontrole. Preskok v zvočni sliki je izjemen, ko se boste prebili do dodatnih skladb, katere pripadajo EP-ju “Forever Scorned”. Te posedujejo ohranjen surov zvok, ki imenitno sovpada z željo skupine, po manifestaciji ekstremno prvinskega metalcore pohujšanja.
Ta album vsebuje pravo dozo vsega. Je lahko obenem suvereno vražji, nabrito oster, neposredno ropotav preko vseh meja, goreč v besnilu metalcore agonije, kot po drugi strani imenitno umerjen s trenutki melodije, ki jo skupina vnaša bodisi motivsko, kot z preskokom barve vokala na “čisto” linijo. Kombinacjia brutalnega in nižje intonirnega scream-anja, mnogokrat podloženega s tonažo masivnih riffovskih plazov, dokazuje, da It Dies Today, ne skrivajo neposrednega spogledovanja s prvinami death in thrash metala. V nizanju agresije in brutalnosti so fantje tako prepričljivi, da delujejo preskoki v omehčano melanholični melos s tendenco po plasiranju epskega elementa, atmosferično povsem nepredvidljivo, dotik ekstremnega pa je tako zlovešče poudarjen in suvereno dominira nad trenutki spevnosti, da ni strahu v tem, da bi “The Caitiff Choir” slučajno zvodenelo patetično emo-vsko predramil poslušalca iz brutalno opojne omame.
Album se odpre brezmilostno s skladbo My Promise in opisani atributi ekstremnih metal core pristopov oživijo v trenutku. Skupina poseduje odličen občutek za stopnjevanje drame, ki valovi in se oplaja skozi sunkovite, odsekane thrash prehode, povsem nepričakovano, a s strani skupine pod taktirko mojstrske kontrole, katera dokazuje visoko medsebojno razumevanje, sledenje in uigranost članov skupine. Instrumentalisti delujejo kompaktno uigrano, v čemer jih združuje skupna želja po manifesiranju brutalne sile, ki jo lahko sproduciraš danes v studiu. Skladbe Severed Ties Yield Severed Heads, The Radiance, Marigold, Our Desintegration in še posebej Naenia (izdatno podkrepljena s z kitarskimi harmonijami), nosijo epski dotik zaradi omenjenega dualnega vnosa melodije, ki polno kulminira v risanju tega občutja, podrejenega čistemu melodičnemu vokalu, znotraj refrenov. Vsa reč postane še posebej dražljivo vznemirljiva ob nizanju kontrasta med brutalnim in melodičnim, ki dosega na albumu svoj ekstrem v Freak Gasoline Fight Accident, kjer se vreščanje v vrtoglavo riffovsko navitemu predrefrenu približa skorajda razsežnostim death metal growlanja.
Možje znajo vso zadevo znatno zakomplicirati in npr. v povprečju preko dobre tri minute dolge skladbe še zdaleč ne izpadejo preprosto, pač pa z metalcore plugom poslušalcu še kako efektivno orjejo po cerebralnem korteksu. Tipični primer tega je ravno The Caitiff Choir Revelations. Komaj tri minute togotnosti, a priča smo nenehnim odrezavim prehodom, ki nas peljejo skozi raznobarvno paleto motivov, ki so okusno logično pretakajo drug v drugega in ob katerih ni časa za oddih! Le mikastenje! Zaključna The Caitiff Choir: Defeatism krona poslušalca v elementu manifestacije prej opisanega doziranja kompleksnosti, skozi katere pa It Dies Today niti v trenutku ne izgubijo jasnega fokusa pred seboj in rdeča nit fluidnega pretoka albuma ostaja ohranjena vseskozi na visokem nivoju. Ker je temu zadoščeno, lahko polno živi element presenečenja, ki tako poslušalca navdušuje in zato ne le ta skladba, pač pa celoten album niti na eni točki ne dolgočasi.
“The Caitiff Choir” je v vsakem pogledu zelo posrečena zadevščina, ki odraža izreden delovni zagon, kreativni entuzijazem in željo skupine po dokazovanju, čigar pristnosti danes je vse težje najti. Čuti se, da so fantje vzpostavili prave vezi medsebojno odlično delujoče kemije enotnih glasbenih pogledov, katerih manifestirana energija skozi material prepričljivo dokazuje, da It Dies Today, niso zgolj še en “wanna be” produkt, ustvarjen z golim namenom, da bi založba spraskala kratkoročno še kak dodaten cekin iz žepov ubogajočih tlake dušebrižnemu. Nasprotno! “The Caittiff Choir” je odličen metal core album, visoko variabilen, izredne prehodne in atmosferične dinamike okronane z barvito izdelanim vokalnim pristopom. It Dies Today so odlični glasbeniki, ki tako že s prvencem dosegajo kvalitetno raven skupin s podobno špuro Shadows Fall, Killswitch Engage ali Unearth, zato lahko od It Dies Today v prihodnosti upravičeno pričakujemo še več!
Zasedba
Nicholas Brooks – vokal
Christopher Cappelli – kitara
Mike Hatalak – kitara
Steve Lemke – bas kitara
Nick Mirusso – bobni
Produkcija
Tony Gammalo
Seznam skladb
1. My Promise
2. Severed Ties Yield Severed Heads
3. Radiance
4. Depravity Waltz
5. Threnody for Modern Romance
6. Marigold
7. Freak Gasoline Fight Accident
8. Caitiff Choir Revelations
9. Our Disintegration
10. Naenia
11. Caitiff Choir: Defeatism
BONUS SKLADBE PONOVNE IZDAJE (2006):
12. Sentiments Of You
13. Bridges Left Burning
14. The Requiem For Broken Hearts
15. Forever Scorned
16. Blood Stained Bed Sheet Burden
17. A Romance By The Wings Of Icarus
18. Enjoy The Silence
Trajanje albuma: 73.18
