Založba: Battlegod Productions
Datum izida: 18.06.2019
Produkcija: Tony Mills & Pete Newdeck
Dolžina albuma: 42.12 min
Zvrst: AOR / melodic rock
Ocena: 9.0 / 10
Tony Mills je eden najbolj imenitnih vokalistov, ki so se proslavili še v rajnkih osemdesetih na britanskem otočju. Kot vokalist kultne AOR zasedbe Shy, ki navkljub izrednemu potencialu žal nikdar ni uspela prebiti ledu in se zavihteti med vidnejše zasedbe takrat popularnega žanra ter tako do danes ostala krivično spregledana. Prepeval je namreč na najboljših in najbolj cenjenih izdelkih Shy kariere. V novem mileniju se je pridružil norveškim hard rock legendam TNT, izdal z njimi tri albume, ki pa so oddaljeni svetlobna leta od zlatih časov te skupine. Obenem je Mills zlasti v novem mileniju dodatno aktiviral samostojno kariero in nanizal zelo solidne albume. Zadnjega med njimi, to je »Beyond the Law«, prav v letošnjem juniju. Žal dobesedno res zadnjega, saj je Tony preminil v letošnjem septembru, ko je naposled moral priznati premoč raku na trebušni slinavki, s katerim je izgubil svojo zadnjo bitko.
Žal. Štel jih ni niti šestdeset, ko ga je šklepetava starka s koso poklicala k sebi, tako kot bo nas vse. Ene prej, druge kasneje. Navadno gredo najboljši najprej. Kakorkoli, ime Tony Mills ne more in ne sme ostati pozabljeno. Zadnje mesece svojega življenja je mož vlagal napore, da bi nemara lahko izšla tudi (posthumno) antologija njegove glasbene poti in sicer v obliki dvojnega kompilacijskega CDja. Bomo videli, ali bodo njegovi kolegi dokončali in realizirali zastavljen projekt.
Skratka, Tony Mills in z njim album »Beyond The Law«, ostajata tipična predstavnika “otoške šole” AOR glasbe, a z modernimi produkcijskimi prijemi. Vsekakor sledi Mills v idejah seveda najbolj svojim samostojnim studijskim albumom. Spevni, visoko nalezljivi refrenski napev ostaja vodilo in hkrati atmosferični krešendo, v vsaki skladbi je podkrepljen z gradacijo drama teatra skozi kitico in predrefren. Vrhunska izbira modulacij in prehodnega »vezivnega tkiva« z dodanimi solažami v mid-eight pasažah vred. Mož je vedno veljal za odličnega komponista, to pot mu čvrsto opornico daje tudi pretkani in neverjetno izkušeni studijski legionar Tommy Denander. Album dostavlja vseskozi pozitivna sporočila, čeprav se dotika tudi temačnih tematik in zanimivo je da niti za hip ne izžareva tihega slovesa tega pevca, ki je v tistem času, ko je album nastajal, prav dobro vedel, da so mu šteti dnevi.
Dobrih 40. minut odlične glasbe, ki bo pisana na kožo vsem »preživelim« privržencem tega sloga, za metalce in punkse bo seveda »precukrast«, vendar je doktrina pisanja takšne glasbe zelo verjetno nekaj najtežjega kar pozna rock’n’roll, a to je že predmet širše diskusije. Deset močnih točk, idejno razgibanih in slogovno krepostno kompatibilnih, je garant visoke dinamike albuma. V eksekuciji in produkciji. Ne. Pozabite namreč na spoliran zvok albumov osemdesetih, s katetimi ohranja tradicionalno vez »Beyond the Law«. Mills se je tudi na tem albumu ogrel za čim bolj koncertni občutek, se pravi živ, zato gradijo kitare v zvočni sliki občuten »žmoht«. Rifi kitar so v produkciji nekoliko našobljeni (nikakor ne pretirano, kot to velja za nemški princip), čeprav jih spremlja večkrat specifično sintetizirani zvok osemdesetih, ki jih na album dostavlja Tonyjev nekdanji Shy pajdaš Patrick McKenna.
Mills je tudi za veliki finale svoje življenjske poti prispeval izvrstno petje. V vseh legah s peresno lahkoto izpostavlja svojo avtoritativnost in veličino izjemnega vokalnega talenta, ki se mojstrsko znajde prav v vsakem vokalnem izzivu. Je eksploziven prav vseh legah, vključno s tistimi najvišjimi, s katerimi je zaznamoval nepozabne albume zasedbe Shy. Da. Tudi material za novi albumu je z lahkoto primerljiv s Shy izdelki, zlasti tistima posebej perfektnima, ki sta izšla v post milenijskem obdobju (Unfinished Bussiness in Sunset And Wine). Takšni sta denimo Black Sedan in Running Guns, asociacije tovrstnih primerjav pa se porajajo sicer skozi celotno minutažo albuma. Skratka album, ki zdrvi skozi predvajalnik v hipu, tako razgiban in detajliran je. In ne nazadnje, krasi ga tudi izjemna iskrenost.
»Beyond the Law«, je »trdozvočen« dovolj, nosi produkcijsko ostrino suvajočih kitarskih fraz, obenem pa je izjemno (zahtevano) muzikaličen. Ozadje navdiha razgalja že sama naslovnica albuma in nas vrača v čase prohobicije, ko je kraljevala v ameriškem podzemlju mafija, prav tako pa se Mills s tematiko občasno dotika šestdesetih, ko je preživljal svoje otroštvo.
Za njegovim vokalom stoji ekipa izkušenih in cenjenih glasbenikov, za katere je znano, da se izjemno spretno »obrnejo v studiu« in sicer: že omenjeni švedski deloholik Tommy Denander (Alice Cooper), ki je tudi glavni so-avtor novega albuma, nadalje bobnar Pete Newdeck (Midnite City) pa Millsov Shy kolega in klaviaturist Patrick McKenna. Naloge basista je Mills porazdelil med več glasbenikov, med njimi je to vlogo odigrala tudi njegova življenjska družica Linda.
Pred nami je torej izredno močan, čustven in komponistično dovršen izdelek in zadnje umetniško delo Tony Millsa, perfektnega vokalista, ki s svojim znatno prezgodnjim odhodom, zapušča na sceni sodobnega melodičnega rocka, konkretno praznino. Vokal izžareva glasbenikovo večno predanost brezčasnemu energetskemu univerzumu glasbene magije in željo, da bi rad še ustvarjal, a je usoda hotela drugače. Počivaj v miru Tony!
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Westside
2. Beyond the Law
3. Running Guns
4. F.B.I.
5. Black Sedan
6. We Sold your City
7. Crackin’ Foxy
8. Bonnie’s Farewell
9. Code of Silence
10. Gunfire
Glasbeniki:
Tony Mills – vokal
Patrick McKenna – klaviature
Tommy Denander – kitara
Christopher Aldridge – saksofon
Toine Vanderlinden – bas kitara
Josh Williams – bas kitara
Tony Forsythe – bas kitara
Linda Mills – bas kitara
Pete Newdeck – bobni
