Že nekaj mesecev je minilo od tega odkar so Iron Maiden najavili, da bodo novo kolosalno turnejo The Future Past začeli prav v Sloveniji in je bila po huronskem veselju Arena Stožice razprodana v rekordno hitrem času. A presenečenja z abonmajem Iron Maiden članov v Sloveniji so še sledila. Najprej se je v Cankarjevem domu marca z dogodkom Jon Lord – koncert za skupino in orkester ustavil Bruce Dickinson, na predvečer Dneva D, pa v ljubljanski Cvetličarni s svojimi British Lion še Steve Harris. Parkirišče Cvetličarne je pred koncertom nas sončno sobotno popoldne jasno dalo vedeti kam pes taco moli; publika odeta v Iron Maiden majice, ki je kasneje kar lepo napolnila dvorano, je komaj čakala, da od blizu in na majhnem odru doživi mojstra Harrisa.
British Lion na turneji spremlja več predskupin, ki pa se med seboj menjujejo oz. ne nastopajo na celotni turneji. Na prvem datumu turneje so se z Angleži v Ljubljani ustavili DarkTribe. V prvih trenutkih njihovega nastopa je bilo glede na njihov videz in klišejski power metal povsem na mestu ugibanje ali ne prihajajo morebiti iz naše zahodne sosede, a temu ni tako. No, je pa blizu, saj DarkTribe prihajajo iz južne Francije, natančneje iz Nice na Azurni obali. DarkTribe so svoje delo ogrevanja sicer opravili povsem konkretno, a gre pri njihovi glasbi žal za povsem nesamosvoj klon kakšnih Stratovarius in tako generično fantje tudi zvenijo. Od spevnih, a hipoma pozabljivih refrenov, do pozerskega kitarista videza Bora Zuljana, s povsem klasičnimi power metal solažami in povsem nevznemirljivimi rifi ter pretirano navdušenega frontmena, ki je bil kljub vročini v Cvetličarni oblečen v pulover s kapuco, ki si jo je celo večkrat poveznil čez glavo. Pod črto skratka bend, ki je bil pozabljen v trenutku, ko je s stopil z odra in je prepričal le nekaj najbolj, hja, italijanskih navdušencev.
A dejstvo je tako ali tako, da je bil razlog za obisk sobotnega koncerta zgolj in le eno največjih imen metalskih štirih strun, Steve Harris. Ja, kdo bi si mislil, da bo kdaj basist zasenčil vokalista ali celo bend sam, a pri British Lion to drži kot pribito, na kar je jasno kazala množica Iron Maiden majic tako domačih, kot italijanskih, celo južnoameriških. Jasno je, da čast gostiti prvi koncert Iron Maiden turneje nima prav vsaka država (oz. zgolj ena na turnejo seveda) in v Slovenijo se je tokrat zgrnilo lepo število tujcev. A ostanimo pri British Lion, ki bi, roko na srce, po oder brez Harrisa težko privabil kaj več kot člane svojih družin. Fantje namreč igrajo povsem klasičen hard rock modernejšega prizvoka, ki inštrumentalno zveni povsem na mestu, saj kitarista svoji nalogi opravljata suvereno in zadovoljivo, rožljanje Harrisovega basa pa je tako ali vseprisotno. A žal se pri skupini močno zatakne pri vokalu Richarda Taylorja, ki zveni slabotno, nevznemirljivo, dolgočasno in povsem brez vsake iskrice energije. Na trenutke tako zveni kot res, res slaba verzija Chrisa Cornella, tudi sicer pa je frontmen brez kakšne posebne karizme in je jasno, da vso pozornost ukrade nihče drug kot Steve Harris. Tega je bil oder poln, vidno je užival na manjšem odru in v intimnejšem stiku s publiko, sicer pa ves čas pel prav vsak komad, od prvega do zadnjega verza. British Lion je sicer pohvaliti, saj so bili na odru skoraj uro in pol in odigrali praktično vse, kar imajo za odigrati, s svojih dveh albumov, ki v živo sicer zvenijo mnogo bolje kot na studijskih posnetkih, še najmočneje pa se je izkazal spevni Legend.
Kljub temu, da si British Lion najbrž ne bom ravno pogosto zavrtel, je bil sobotni večer čisto zadovoljiv koncertni dogodek, v prvi vrsti pa predvsem lepo ogrevanja za nedeljski spektakel.
Fotografije: Nina Grad
