Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Tretji kanu
Založba: Celinka
Izid: year
Trajanje: 41:23
Ocena: 4/5
Dolenjski konec Slovenije je v letošnjem letu glasbeno zelo dejaven kar se tiče izdaj novih albumov. Drevored, Jernej Zoran, Sergej Čas, Črni Peter, Lamai,… V to regijo se vpisuje po novem tudi glasbeni dvojec, ki ga zastopata kitarist Jan Medle in pevka Anja Pavlin, ki ju je pravzaprav združila reka Krka.
Onstran vsega kar se vanjo izliva, velja reka Krka za eno zadnjih nižinskih rek v Sloveniji z relativno dobro ohranjeno naravno rečno hidrodinamiko in celo tem, da ni pretirano fragmentirana z umetnimi pregradami, lehnjakotvorni pragovi pa veljajo za njeno edinstvenost ne le v slovenskem, pač pa tudi v širšem geografskem merilu. No taista reka Krka pa teče tudi skozi Novo mesto, kjer sta našla oba glasbenika svoj domicil. Plovba s kanuji je tam doma od nekjda. Bere se romantično, ko med vožnjo v kanuju vdihuješ jutranjo meglico iznad gladin prebujajoče se reke, vsekakor ob predpostavki da se to ne dogaja v marcu, ko udari na okoliške travnike in njive divizija strojne mehanizacije svetlih botrov gnojenja, modernega slovenskega kmeta torej. Naj grem k bistvu vendar. Bojda pravi legenda z onega konca, da je tretji zaporedni kanu, ki zapluje v Krko, tisti usodni, ki poveže ljudi, ki so se usedli vanj. Jan, ki je že nekaj časa snoval akustični projekt in iskal ustrezno tovarišijo za realizacijo svojih idej in ciljev, je tako trčil ob Anjo, ki je s svojo skupino Indigo v taistem času, ravno obmirovala v nekakšnem kreativnem premoru.
Oba glasbenika sta se angažirala v pisanju besedil, ideja o akustičnem albumu, pa je kaj kmalu prerasla v album ambiciozneje zastavljenih aranžmajev v kompozicijah, kjer delajo družbo vodilnim vokalom in akustični kitari, tudi bobni, tolkala, klaviature, bas in električna kitara. Ob Janu, ki je sicer pobudnik vse zgodbe o Tretjem kanuju, je Anja lahko uporabila tudi nekatere svoje stare avtorske ideje in kompozicije oziroma njihove osnutke, ki so tako dozorele dovolj in posledično našle naposled prostor na tem nosilcu. Med Anjinimi kompozicijami velja izpostaviti prav radijski hit V mleku, ki je duetu prinesel nenadejan uspeh ter jima dal krila pri nadaljnjem ustvarjanju prvenca »V vesolje«.
Dejansko je album prikladno poimenovan, saj prihajata glasbenika iz različnih glasbenih okolij, nosita raznolik idejni navdih, zato je album »V vesolje« polet »neznane znanke«, kjer oba glasbenika iščeta medsebojno spravljiv in konstruktiven glasbeno komponistični dialog, ki prinaša seveda uspešno materializacijo skupnih idej. Album »V vesolje« je izredno kvaliteten in lep izdelek. Album lahkotnih, kratko, a jedrnato odmerjenih potez in komponističnih rešitev. Zabeljen z obilo melodike, ki spremlja prav vsako skladbo in ji prinaša hitro zapomljivost ter nalezljivo spevnost. Duet se (v občem oziru) giblje v polju pop nalezljivosti, vsekakor pa se pomika pr tem na polja rock glasbe, kar mestoma hvaležno podkuje vnos sicer minimaliziranih okraskov električne kitare (npr uvodna naslovna skladba), nadalje srečamo mistično koprneče trenutke okarakterizirane z modnim šarmom indie pop rocka (Ni prostora) in kot je že v maniri slovenskih glasbenih izvajalcev, ne izostane tista tiha pričakovana nota, ko se album točkovno spogleduje seveda tudi z elementi kabaretne šansone. Album nosi tisti »dolenjski sentiment«, ki vnaša vseskozi (vsaj blagi) odtenek melanholije, obenem pa godi izjemno dobra produkcija, ki poseduje organsko toplino ter izvrstno razporeditev gradnikov zvočne krajine, na čelu z moško ženskim vokalnim duetom, ki učinkuje na relaciji obeh pevcev na izjemno visoki ravni. Sicer minimalizirane mid eight pasaže posedujejo občasno zaželeno modulacijo, kar dodaja razgibanost skladbam, zasuk razpoloženjskih stanj, celo dotik skrivnostnega, misterija. V tem oziru učinkuje posebej očarljivo baladna Črn šal, kjer se prikrade z rabo harmonike v ozadju, tudi nekaj folk momenta.
Besedila so močna, osebno izpovedna, sporočila posedujejo otipljivo vsebino, nosijo pravo noto kantavorstva. Album je v kompozicijah dinamičen in visoko pretočen. Leze hipoma pod kožo. Na njem je najti le en trenutek, ki se razvija mračno, obenem pa je za uho nekoliko »naporen« melos kitice. To je skladba odpeta v angleškem jeziku z naslovom Hold on My Love, kjer se ta, sicer izjemno nalezljiva melodična retorika na albumu zatakne, zato bi bilo bolje, da bi duet to skladbo umestil na rep albuma. Je namreč zgolj dokaz, da funkcionirajo skladbe v režiji dueta Tretji kanu najbolje v slovenskem jeziku (zlasti v emotivnem iztržku).
Ne nazadnje gre izpostaviti tudi izredno tovarišijo, ki je spremljala Anjo in Janija v studiu. Od sodelujočih glasbenikov, do izpiljenih, pretanjeno čuječnih ter izkušenih tonskih mojstrov, ki so dodali tisto potrebno fineso, kakršna je garant polne konsistence izdelka. Glede na zaznavno dolg proces nastajanja tega izdelka, angažiranost dueta ter posledično vžiganje materiala, verjamem, da Tretji kanu ne bo ostal zgolj pri tem albumu, pač pa lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno nadvse kakovostno nadaljevanje te prisrčne, lahkotne in romantično zapeljive glasbene zgodbe.
Tretji kanu – Ni prostora (uradni video):
Zasedba
Anja Pavlin – vokal, spremljevalni vokal
Jan Medle – kitara,vokal, spremljevalni vokal
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Miha Renčelj – klavir na skladbah št. 3, 5 in 8
Dejan Slak – klaviature na skladbah 1, 4 in 8
Joseph Weba – klaviature na skladbi 4
Matija Lapuh – kitara na skladbah 1 in 4
Jan Kovačec – bas kitara na skladbah 5 in 8
Lenart Medle – bas kitara na skladbi 4
Žiga Dobravc – bobni na skladbah 1 in 8
Ivo Rimc – bobni na skladbi 4
Bort Ross – spremljevalni vokal na skladbi 9
Žan Beljan – čelo na skladbi 6
Luka Beljan – violina na skladbi 6
Janez Dovč – harmonika na skladbi 7
Marko Šušteršič – harmonika na skladbi 5
Primož Malenšek – tolkala na skladbi 5
Produkcija
Igor Ilić, Peter Penko & Bort Ross
Seznam skladb
1. V vesolje
2. Ni prostora
3. Ona
4. V mleku
5. Črn šal
6. Holn On My Love
7. Hiše
8. Ostala je tam
9. Lahko noč
10. Ona (se skriva)
