Založba: One Records
Datum izida: 30. 12. 2022
Izvršni producent: Žanil Tataj – Žak
Miks in masterizacija: Piknik studio Novi Sad
Dolžina albuma: 51.06 min
Zvrst: Hard Rock / Heavy Metal / Melodic Metal
Ocena: 9.0/10
Žanil Tataj – Žak velja za stalnico v slovenskem trdozvočno distorziranem glasbenem prostoru. Če se ozremo preko meja in na regijo nekdanje skupne države, je Žak pravzaprav legenda. Legenda metala in hard rocka. Bodisi, da gre za Divlje Jagode, Jersey, pa naše postojnske Mary Rose, to pa velja tudi za Žakove avanture naproti drobovju metalskega purizma zasedb Turbo in Black Diamond. Kdor pozna te skupine natanko ve, da je Žak, ne le eden najbolj prepoznavnih vokalov ko nanese debata o heavy metalu in hard rocku prostora rajnke skupne države, pač pa tudi eden najboljših. V peščici najboljših, najbolj cenjenih in najimenitnejših. Posnete plošče naštetih izvajalcev, na krovu z Žakovo vokalno karizmo neslutenega žara in ekspresivnih moči, gotovo ne bi dosegale takšnega finalnega triumfa, takšne ‘pike na i’, ali recimo takšne ‘finalne brce’ v produkcijskem optimiziranju pompa in bombastike.
Dolgo in detajlno je Žak koval avtorski material za svoj albumski prvenec. Vsekakor album razganja od pravovernih potez klasičnega heavy metala in hard rocka. V muzikalnem oziru je grabežljiv in sila pompozen izdelek. Glede na vokalno barvo, pristop, karizmo in seveda razpon, ki ga dosega ta odlični vokalist, je edino pravilno da dobi tak vokalni karakter maksimalni prostor za svoj razmah in ekspresivni domet. In tako funkcionira tudi album »Al Fine…« To je album, ki bo pisan na kožo privržencem klasičnega hard rock in heavy metal izročila osemdesetih s prostora nekdanje skupne države in seveda vsega kar je Žak posnel in izdal v navezi z zgoraj naštetimi skupinami.
K stvaritvi albuma »Al Fine…« je Žak pristopal s pretanjenim slušnim čutom. Za sodelujoče na albumu je izbiral med najboljšimi. Z Žakom je tako zbrana na tem albumu tovarišija glasbenikov, ki se lahko pohvalijo ne le z izrednimi izvedbenimi vrlinami in talenti, pač pa v Žakovi albumski viziji sobivajo na isti valovni dolžini. To izraža album. Grabi neverjetno strastno in z žarom, ki pravovernega ljubitelja prvin klasičnega metala in hard rocka s prebitkom zapeljivega muzikalno bombastičnega pompa, hipoma posrka v svet tovrstne vibracije. Na albumu »Al Fine…« najdemo živopisano druščino odličnih glasbenikov in zvočnih inženirjev. Na njem je zbrana prava ‘Jugoslavija v malem’. Ekipa je strašna. Zadošča, če preletimo le imena nekaterih kitarskih asov, ki so prispevali solaže na album: Igor Paspalj (Brkovi), Alen Šenkovski, Eki Alilovski (Mary Rose), Nejc Vidmar (Black Diamond),…. Pri produkciji ni vredno iskati dlake v jajcu, vseeno pa gre na trenutke pogrešati več volumna na nižjih tonih, kar je mogoče zaznati že v uvodni Hologram, kjer gre v zvočni sliki albuma pogrešati več pulziranja bas linij (Markljev brezpogojni vratolom na ‘snare’ bobnu kanček ‘prebija’ zvočno sliko).
Tri uvodne skladbe nagovarjajo z eksplozivnim maksimumom. Album odskoči v siju adrenalinske naglice! Utripajoč na krilih visoko oktanskega izgorevanja trojčka Hologram, Dali ti je dosta? (na repu je kot bonus dodan taisti komad v angleškem jeziku – a grabi veliko bolje v hrvaščini) in Buđenje. Prvi konkretni zasun v odklonih vzdušja prinese na album četrta skladba Novi svijet, ki jo krasi odličen atmosferični kontrast med kitico in popadljivim refrenom – temelječim na klasični muzikalni liniji (A mol-G dur-F dur). S svojo ‘hiper-muzikalno’ naravo bi lahko ta skladba brez zadržkov hipoma sodila naravnost na predvajanje na radijskih frekvencah. Nobene težke filozofije ni tu. Je pa le to v iskanju poenostavljanja in hipne grabežljivosti včasih precej teže najti. Govorimo o pristopu komponiranja skladb, ki prinašajo potencialni hit. V osemdesetih bi Žak s to skladbo vžgal na glasbenih lestvicah. Moda danas je še en komad z neverjetno kombinacijo eksplozivnosti in muzikalne grabežljivosti, ki nas pričaka na sredini albuma. Še en kandidat, ki bi s svojo ognjevito naravo, lahko odpiral ta album.
Album nosi tudi jasno in glasno družbeno kritično noto in poezija v sporočilih ne skopari s pozivi k občemu prebujanju in iskanju lepše poti v ‘novi jutri’. Kar nekaj revolucionarne pikrosti gre zaznati v besedilih, kar gre skupaj s čistokrvno naravo rock glasbe, ki ji poveljujeta večna postulata zabave in upora.
Vokalna eksekucija je brezgrajna. Žak kraljuje v ekspresiji in res ga je užitek poslušat. Vsako sekundo. Tokrat je na albumu prevzel dirigentsko palico v svoje roke in sam odmerjal ‘škarje in platno’. Zato prinaša »Al Fine…« še več vokalne variabilnosti (Žak razkaže še več plati svojih vokalnih talentov), kot smo tega sicer vajeni v vokalnih impresijah znotraj zasedb pri katerih je Žak prepeval ali še prepeva. Vsa variabilnost njegovega vokalnega šarma, podvajanje vokalnih linij s katerimi intenzivira razvoj drama teatra (zlasti v grabežljivih refrenskih napevih najtrših in najbolj skladb albuma), prevzemajo na tem izdelku z naskokom fokalno lego.
Na albumu se nahajajo tri priredbe. Prvi dve sta Pustite da živim in Duga zima, ki v izvirniku pripadata Žakovi skupini iz osemdesetih Jersey. Vzeti sta iz albuma “Pustite da živim”, ki je izšel davnega leta 1988. Posodobljeni, osveženi in smiselno vpeta v jedro (srednji del) tega izdelka. Vnetljiva zimzelena. Sploh komad Pustite da živim. Fantastika. Njuna kompatibilnost s preostankom karizme albuma “Al Fine…” ni le izjemna, pač pa samoumevna. Tretja priredba pa je še posebno zanimiva. Sploh za slovenske heavy metal nostalgike. Gre za domiselno spreobrnjeno Turbo klasiko Falling Angel. Nova verzija je posrečeno opremljena z orkestralnimi aranžmaji. Tako osvežena verzija skladbe deluje po novem malodane kot ‘mali metalsko-simfonični in mračno-dramatični ep’, ki se polagoma spogleduje s powermetalsko retoriko. Uvodne teatralne orkestracije bi lahko predstavljale odlično izbiro za samo otvoritev albuma, a ker gre za samostojni Žakov album, to seveda ne pride v poštev. Ta Turbo komad izvira sicer originalno iz plošče »A Glimpse Of Home« (1995) – da ne brskate odveč po medmrežju.
Album, ki ne popušča v ekspresiji niti ob srčnem vokalnem manifestu baladne Laku noć, poseduje visoko vzpostavljeno dinamiko s katero se razvija in nagovarja poslušalca. Tudi na rovaš sosledja skladb na izdelku. Po pospešeni, sledi srednje hitra skladba in to prispeva k všečnem kontrastiranju razpoloženjskih obratov albuma. Seveda je predpogoj kvaliteta. Komponiranja in ekspresije. In tega ponuja album »Al Fine…« v obilnem razkošju. Na slehernem koraku.
Medtem, ko generacijski vrstniki Žaka ‘spijo’, ali uživajo na lovorikah slavnih dni osemdesetih, je legendarni vokalist že na vzniku leta 2023 dodobra pretresel svet hard rocka in heavy metala na prostoru regije nekdanje skupne države! S fascinantnim samostojnim albumom, ki nagovarja klasično in ki na tak način učinkuje tudi po ‘debelih’ štirideset let izza zlatih časov žanrskega sloga, ki mu pripada, raritetno, posebno, izgubljeno v času in prostoru, in učinkuje ne glede na to, da spretno rokuje s triki izročila klasičnih dni metala in hard rocka, še vedno zelo posrečeno samosvoje. Takšni albumi, kot je »Al Fine…« so danes čedalje redkejši. Njihov glasbeni dosje pripada namreč generaciji, ki je na naših tleh in tleh širše regije nekdanje skupne države postavljala hard rock in heavy metal v osemdesetih na noge. Tej generaciji pripada tudi Žak, ki pa izkazuje v letu 2023 izjemno živahnost in odločno potenco. Poskočnost dvajsetletnega žrebca. »Al Fine…« je dovršen izdelek. Izpiljen. Detajliran. Album, ki prefinjeno jezdi po nevidni tanki razmejitveni črti med prvinami klasičnega hard rocka in heavy metala. Album, ki mora z vsemi podanimi in izkazanimi studijskimi odlikami, hkrati čimprej zaživeti tudi na koncertnih odrih.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Hologram
2. Da li ti je dosta?
3. Buđenje
4. Novi svijet
5. Možda danas
6. Pustite da živim
7. Duga zima
8. Grom u koprive
9. Kišni dan
10. Laku noć
11. Falling Angel
12. Have You Had Enough?
Zasedba:
Žanil Tataj – Žak – vokal, spremljevalni vokal, bas kitara (1, 2, 3, 4, 9, 10, 12), akustična kitara (4, 7, 9), klaviature (6)
Sodelujoči glasbeniki:
Nejc Vidmar – kitara (1, 2, 3, 4, 6, 11, 12), bas kitara (11)
Pavel Denisjuk – kitara (5)
Ivan Pop – prva kitarska solaža (6)
Emir Hot – druga kitarska solaža (6)
Imran Duraj – kitara (7, 9), prva kitarska solaža (7)
Muris Varajić – druga kitarska solaža (7)
Dragan Đurakovič – ‘Englez’ – kitara (8), prva kitarska solaža (8)
Igor Paspalj – druga kitarska solaža (8)
Stefan Šegulja – električna kitara (10), akustična kitara (10)
Alen Šenkovski – prva kitarska solaža (11)
Eki Alilovski – druga kitarska solaža (11)
Zoran Saulig – klaviature (1, 2, 3, 4, 5, 10, 11), programiranje (10)
Olja Dešić – klaviature, orkestracije (6)
Nikola Celić – klaviauture (7), orkestracije (7)
Matko Basara – klaviature (9)
Damjan Deurić – klaviature (11), orkestracije (11)
Sven Marenković – bas kitara (6, 7)
Klemen Markelj – bobni (1, 6, 7, 9, 11)
Miroslav Majkić Bandar – bobni (8)
Neon – programiranje bobnov (2, 3, 4, 12)
Eva Rac – spremljevalni vokal (2, 4, 9, 10)
Lea Rac – spremljevalni vokal (2, 4, 9, 10)
Nataša Tonković – spremljevalni vokal (8)
