Založba: One Records
Datum izida: 30. 12. 2024
Zvrst: Heavy Metal / Hard Rock
Ocena: 9.5/10
KUPI CD!
Žanil Tataj Žak je glasbena legenda naše regije. Bil je tu, ko se je vse zgodilo. Tudi dober češki (le)Žak. Še v času prvih ramenonožcev. Preživel je veke, videl vse! In obstal. Sodelovanja in zapuščina posnetih del ostaja za njim neverjetna. To je hard rock in heavy metal vokalist, ki bi ga imel vsakdo v svoji skupini, če ne kar v vitrini. V globalnem oziru. Med njimi npr. (pokojni) John Lawton in še kdo! Njegov vokal govori, točneje prepeva, sam zase. Vzdržuje izjemen pečat, nalezljivost, prevzetnost, ob plasmaju vseh strasti in eksplozivnosti, pa tudi izjemne pretanjene čutnosti in krhkosti, ko je to, ne le zaželeno, pač pa potrebno. Kilometrina, izkušnje, znanje in neusahljivi talent, ob viziji, ki ji ta glasbeni umetnik zvesto sledi, ostajajo na svojem mestu. Neomajni, vseobsežni. Neustavljivi. In nenazadnje? Neusahljivi.
Ko je govora o klasičnem hard rock albumu naše regije, ki se prodorno ‘ljubimka’ s klasičnimi elementi heavy metala, ostaja Žak eno osrednjih imen, na katero naletiš zelo hitro, ko se lotiš odkrivanja glasbene zapuščine osemdesetih. Jersey, Turbo, …. Pa seveda tisti usodni pristanek pri Divljih Jagodah davno tega, zadošča da ga pozna prav vsak ljubitelj hard rocka in klasičnega heavy metala, in to najmanj na tleh naše skupne nekdanje države. Ko k temu prišteješ še privrženost in predanost postojnskim glam metal legendam Mary Rose, ki ostajajo še danes aktivni, je povedano pravzaprav vse bistvo tega reškega vokalnega briljanta.
Žak je potreboval kar lep čas, da se je odločil stopiti na samostojno glasbeno pot. Glede na njegovo izjemno vokalno reputacijo, pa tudi osredotočenost glede glasbene vizije oziroma artizma, je naravnost presenetljivo, da se je za ta korak odločil šele v zadnjem času. Dobili smo izvrsten EP »Da Capo« (2019), pa prvenec »Al Fine…« (2022, RockLine recenzija) tu pa je torej tako še tretji del trilogije. To je album »Coda«, ki je izšel v prednovoletnem času poznega decembra 2024. Tako kot “Al Fine…”, le z dvoletnim zamikom!
»Coda« je nadaljevanje zgodbe predhodnih dveh izdaj, absolutno smiselna vez, tako slogovno, kot produkcijsko. Žak je zbral na albumu znova izjemno široko paleto glasbenikov, ki so prispevali svoje deleže. In če želiš pristopiti k Žaku na njegov album, moraš biti zares dober. Najboljši. In dejansko to pooseblja tudi album »Coda«. Najboljše od najboljših. Z Žakovo novo, huronsko, brezmadežno vokalno predstavo, ki na vsakem koraku tega albuma jemlje dih. To je njegov ‘wild card’, s katerim takoj zleze pod kožo. Vsakokrat. S peresno lahkoto. Ostaja namreč eden najbolj nalezljivih heavy metal in hard rock vokalov naše regije!
Moderna produkcijska zasnova klasično aranžiranih skladb, kar izhaja iz Žakove glasbene filozofije in filozofije njegovih generacijskih vrstnikov albuma, dostavlja v letu 2024 in 2025 na sceno prav poseben album, ki je na nek način odsev klasičnih dni osemdesetih in devetdesetih, a brca neverjetno potentno, dinamično, lucidno in živahno tudi v aktualnih časih. Ne le, ko ga primerjaš s podobnimi dosežki naše regije, ki jih sicer prešteješ lahko na prste ene roke, pač pa v svetovnem merilu, čeprav je jasno da se zavoljo jezika, v katerem je album vpet, »Coda« avtomatično stilsko veže na dosežke klasične ere heavy metala in hard rocka skupin in izvajalcev iz regije nekdanje skupne države.
Format skladb je spretno detajliran. Aranžersko stoji vse na svojem mestu. Grabi, brca, vznemirja, navdušuje. Razvoj albuma je dinamičen, razgiban, obenem pa strogo formatiran, da razvija visoko muzikalnost. Ob sebi čvrsto drži poslušalca z bombastiko same narave razvoja kompozicij, kjer po pričakovanju dosega razpoloženjski krešendo refrenski napev! Tudi ‘mid-eight’ pasaže so stesane ne le na moč spretno in domiselno, pač pa tako, da skladbe ne izgubljajo niti kanček udarnosti izpovednega naboja. Ravno nasprotno. S slikovitimi obrati vzdušja, držijo visoko oktansko napetost znotraj kompozicij in jim kvečjemu prilivajo dodatnega olja na ogenj!
Material na albumu prinaša silno težko opredelitev do vrhuncev! To bo vaša izbira! Že uvodna, popadljiva, navita in vnetljiva Ništa labavo (naš stari dobri Benč bi temu rekel: »Ni prostora za mečkalne ode!«), je takoj prvi tak kandidat. ‘Maidenovska’ otvoritev albuma! V njej dobimo takoj vse kar iščemo pri Žakovi vokalni eksplozivnosti skombinirani s popadljivim kitarskim fraziranjem ter hipnotično nalezljivim refrenom. Izrazito močan in posebno zanimiv je tudi sklepni del albuma. Tega zastopa komad Vračam se. Kdor ima doma albuma »A Glimpse Of Home« (1997) zasedbe Turbo, ve o čem je govora. Osvežen aranžma, komad z dodano naracijo in hrvaškim besedilom v podaljšanem izhodu, kjer Žak potrjuje da se ga tudi po skoraj 30. letih od izida albuma, vokalna rja niti malo ni prijela.
Album v prelivih in prevratih vzdušja nenehno drži ob sebi poslušalca. Zavoljo idejne razgibanosti in izjemne muzikalnosti. V nadaljevanju Kako ljubav boli, kjer je ujetega nekaj pop sentimenta ter za njo odlična mistična in melanholična balada U dobru i zlu, ki enkrat več izpostavi Žakovo vokalno izjemnost, barvitost in pretanjenost, premeteno kontrastiran z žensko vokalno spremljavo. Žak je vsak komad posnel z drugo glasbeno ekipo in s tem dosegel še večje intenziviranje aranžerske in komponistične razgibanosti, v smislu poudarjenega razkoraka med komadi, ki so med seboj ločene entitete s sebi lastnim artističnim dosjejem. V podobnem tempu ostajamo v nadaljevanju s Korak do sna, ki pa se vseskozi razvija v gradaciji akordov in je ena najbolj veličastnih kompozicij najnovejšega Žakovega dosežka (kar se komponistične izpiljenosti tiče). Izplen bombastike je v takšni razgibanosti izjemen, še bolj pa fascinira vzdrževanje nenehno visokega nivoja muzikalnost skozi njen nenehen razvoj! Potem pa je tu na sredini albuma noro ‘metalsko švasanje z ultrašrapnelom’ Ne slušaj srce. Vanjo je obvezno dodana tudi togotna dvojna ‘bas boben bula’, ki poglablja uničujoči efekt komada. Izplen vokalne melodije, ki jo udejanja Žak s pristopom je naravnost izjemen preko albuma. Ne popušča. V La Vida smo priča temu fenomenu, vedro naravnanem komadu, ki znova sunkovito spreobrne vzdušje albuma.
V baladni Tko je čuvar sna, se v aranžmajih izpostavi akustika, komad pa graduirano znova postopno raste v atmosferi, proti izjemnemu refrenu. Zaustavi vrijeme je skladba dolge zgodovine. To skladbo je svoje dni Žak prepeval še v devetdesetih z zasedbama Gallows Pole in Madcap Laf, ko je bival v Nemčiji. Žak se je povezal na novem albumu z avtorjem skladbe Dariom Trobokom, da sta posnela na novo ta odličen komad. Z osveženim aranžmajem. Ta komad izhaja iz Trobokovega solo albuma »The Revelation of John«, ki ga je leta 1996 izdal pod umetniškim vzdevkom John A.B.C. Gre za komad, ki se je v izvirniku imenoval Strawberry Fields. To pot odpet v Hrvaškem jeziku in z definitivno enim najbolj pohujšljivo nalezljivih refrenskih napevov albuma »Coda«. Vrhunsko.
Na albumu najdemo še dve dodatni skladbi. Vračam se (v radijsko editirani – skrajšani verziji), druga pa je komad z nazivom 2024, ki ni parodija na stenski koledar, pač pa edini v angleščini odpet komad albuma. Ta komad je skomponiral Nejc Vidmar, stari Žakov pajdaš, ne le s preteklega albuma, pač pa tudi iz skupnega sodelovanja pri slovenski heavymetalski zasedbi Black Diamond. Nejc, ki je v osnovi kitarski mojster, je postavil in na mesto zložil v tem komadu vse instrumente, razen bobnov. Komad je apokaliptičen. Glede na način kako je postavljen. Fraza zavija blago ‘blacksabatthovsko’. Srednji (instrumentalni) del obrne komad do te mere, da deluje malodane progresivno. V ospredje se zrinejo klaviature in ta srednji instrumentalni del se razvija na način, vzbuja celo asociacije na prijeme kakšnih Savatage. Tud Nejčeva posebna, a silno premeteno položena kitarska solaža, prispeva k temu, da se sam komad zavrti v povsem drugo dimenzijo. Od glavne kitarske fraze, do vokalnih linij ter nasploh silno mračne atmosfere. Skladba je odklon albuma, ki pa odgovarja tudi na vprašanje kako se komad v angleščini povsem drugače razvija, kot v kakšnem drugem jeziku.
Novi album prekaša predhodnika »Al Fine….«, ki je sicer v vsem odličen in domala brezgrajen. In to ni bilo pričakovano. Zato je to precejšnje presenečenje, kar le potrjuje, kako visok kakovostni standard je postavil Žak že z albumom »Al Fine…« Po vsega dveh letih je nasledil predhodnika in to z neverjetno navdahnjenim šarmom in produkcijo (samo produkcija bobnov si mestoma zasluži blago grajo, ker ji manjka več prostorne globine), ter posebej komponistično estetiko, izjemnega vrvohodstva ki mu poveljuje dirigentska taktirka Žakovega osredotočenega vizionarstva, pri čemer je treba izpostaviti da je ob njem izjemna ‘škvadra’ visoko profiliranih glasbenih mojstrov, ki postavljajo tisto nujno piko na ‘i’, da lahko govorimo o artistični brezgrajnosti in briljanci albuma »Coda«. Ta nagovarja s še širšo idejno prožnostjo in razgibanostjo med posameznimi točkami, ki so druga za drugo ekspoze izjemno spretnega združevanja ultra nalezljive muzikalnosti in grabežljive metalske udarnosti. Treba je izpostaviti, da ponotranja ta album tudi sentiment Balkana, kar lahko v glasbenem artizmu pričara le kombinacija glasbenikov te regije. Tudi po tej plati dosega artizem tega albuma vrsto absolutne posebnosti. V finalu leta 2024 je »Coda« prinesel enega vrhuncev heavy metala in klasičnega hard rocka v naši regiji! Upajmo, da uspe Žak zbrati ekipo za kakšno krajšo turnejo, na kateri bomo lahko vse te skladbe slišali tudi v živo. Postavim lahko le še zadnji sklep. Delo opravljeno z veliko odliko! V vseh ozirih. Naj se ta zgodba ne zaključi.
In še nekaj. Žak je (hote ali nehote) na tem albumu presegel meje in združil tako rekoč nekdanjo Jugoslavijo. Na prvo žogo je to nepotrebna opazka, a za tiste z odprtim umom, simbolizira tak podvig zgolj neizmerljivo obilo dobrega. Je eden redkih glasbenikov, ki mu je po letu 1991 to uspelo!
Avtor: Aleš Podbrežnik
*… iskrena zahvala Nejcu Vidmarju za neprecenljivo vrednost dodatnih informacij vezanih na album, da je ta recenzija lahko pridobila na dodatni objektivnosti.
Seznam skladb:
1. Ništa labavo
2. Kako ljubav boli
3. U dobru i u zlu
4. Korak do sna
5. Ne slušaj srce
6. La vida
7. Tko je čuvar sna
8. Zaustaviti vrijeme
9. Vrijedilo je
10. Vraćam se
11. 2024 *
12. Vraćam se (radio edit) *
*… dodatni skladbi
Žanil Tataj Žak – vokal, spremljevalni vokal, bas kitara (skladbe št. 1., 7. in 10.), klaviature (skladba št. 4), električna kitara (skladba št. 7), akustična kitara (skladba št. 7)
Sodelujoči glasbeniki:
Imran Duraj – kitara (skladbe št. 1. , 5,. 7. in 10.), solaži na skladbah št. 1. in 10., akustična kitara na skladbi št. 10, klaviature na skladbi št. 10
Nejc Vidmar – vse kitare (skladba št. 11), kitarski solo (skladba št. 11), klaviature (skladba št. 11), bas kitara (skladba št. 11), dodatni vokal (skladba št. 11)
Miloš Aranđelović – vokal (skladba št. 2), spremljevalni vokal (skladba št. 2), piščalka (skladba št. 2)
Zoran Šerbedžija – kitarski solo na skladbi št. 2.
Stefan Potić – kitara na skladbi št. 2
Ivan Pop – vse kitare in kitarski solo (skladbi št. 3. in 9.), klaviature (skladbi št. 3. in 9.), bas kitara (skladbi št. 3. in 9.)
Davor Torbok – vse kitare (skladbe št. 4., 6. in 8.) in kitarski solo (skladbi št. 4. in 6.), bas kitara (skladbi št. 4., 6. in 8.), klaviature (skladbi št. 4. in 8.), bas kitara (skladba št. 8.)
Bruno Mičetić – kitarski solo na skladbi št. 5.
Bojan Čalija Fista – kitarski solo na skladbi št. 8.
Dominik Dražić – kitarski solo na skladbi št. 10.
Mateja Stošić – klaviature na skladbi št. 2.
Dejan Đurković ‘Englez’ – klaviature na skladbi št. 5.
Matko Basara – klavir na skladbi št. 10.
Saša Veselić – bas kitara na skladbi št. 2.
Krešimir Kaštelan – bas kitara na skladbi št. 5.
Nikola “Cozy” Baošić – bobni na skladbi št. 1., 7. in 11.
Klemen Markelj – bobni na skladbah št. 2., 5. in 10.
Vasif Tadžić – bobni na skladbah št. 3 in 9.
Hanno Kerstan – bobni na skladbah št. 4., 6. in 8.
Jasminka Aleksić – spremljevalni vokal na skladbi št. 3.
Lea Rac – spremljevalni vokal na skladbi št. 3.
Vedran Mičetić – naracije (recital) na skladbi št. 10.
