Lizzy Borden – dvojni umor sredi zatohle dunajske luknje (2010)

0 9

“Z voltažo nabit nastop je potrdil izredno formo zasedbe. Človek bi si želel le nekaj. Da dobi takšna skupina vselej dovolj velik oder, kjer lahko do maksimuma razvije svoj znameniti horror teater.”

Lokacija: Dunaj / Escape-Metal Corner / Avstrija
Datum: ponedeljek, 23.08.2010


Ali ve še kdo med vami nemara kdo so Lizzy Borden? Se nemara še kdo spominja te skupine? Stežka, mar ne? Zato mi dovolite, da v nekaj sledečih vrsticah kar se da “sočno” predstavim njeno sporočilo v svetu rocka. Za izbiro priročnega imena skupini, fantom ni bilo treba predolgo brskati po svetu domišljije. Oprijeli so se kar stvarnosti. Nadeli so si ime po Lizzie Borden, famozni gospodični, ki je bila obtožena umora svojega očeta in mačehe. Gospodični, ki so ji med drugim očitali, da zelo rada vihti sekiro ob skrajno neprimernih trenutkih vsakdana, so kasneje zaradi pomanjkanja otipljivih dokazov, izrekli oprostilno sodbo. A kakorkoli. Ta dogodek s konca devetnajstega stoletja, se je vsadil v ameriško zgodovino tako globoko, da ostaja še danes sinonim njenega najbolj razvpitega dela. Postal je celo, če lahko uporabim nekoliko zbadljivo kombinacijo besed, obvezni sestavni del vsakdanje ponudbe na jedilnem listu “nasilne ameriške folklore”.

Naziv je dal fantom odličen alibi, da so lahko povzeli dotedaj že ustaljeno retoriko lišpanja izvajalcev, kot so bili Kiss in Alice Cooper ter tako pomagali prenesti element šoka v kulturi rock glasbe tudi na heavy metal. Skupina je na prvih dveh albumih “sekala” tradicionalni ameriški heavy metal. Igrala je hitro in melodično. Albuma “Love You To Pieces” (1985) in “Menace To Society” (1986) sta manifesta prenosa britanskega N.W.O.B.H.M. buma preko luže, ki je pognal za seboj razvoj falange skupin v ZDA, ki so želele igrati še hitreje in še bolj agresivno kot njihovi evropski rojaki. V osnovi so Lizzy Borden pripadali ligi mladih skupin, kot med drugim: Metal Church, Crimson Glory, Riot (ti so sicer še skupina iz druge polovice sedemdesetih), Liege Lord, zgodnjih Fates Watrning in zgodnjih Queensryche. Ne glede na različne evolucijske poti, ki so jih citirane skupine ubrale v nadaljevanju kariere, so Lizzy Borden ohranili v svojem tradicionalnem konceptu definicije heavy metala odločno figuro melodičnosti. To so najučinkoviteje kronali s svojim tretjim albumom “Visual Lies” (1987), kjer so posegli (tudi s pomočjo odrskega horror šov teatra) celo na polja takrat vzpenjajočega se glam metala. “Visual Lies” pomeni za Lizzy Borden najimenitnejši trenutek avtorskega ustvarjanja, kjer je skupina uspela odlično uravnovesiti metalsko udarnost in spevno melodičnost ter ju tudi slikovito predstaviti skozi svoj “horror” šov teater. Sledil je hard rockersko, a nič manj kvalitetno, obarvani “Master Of Disguise” (1989), potem pa so Lizzy Borden povsem poniknili s prizorišča.

Med žive so se vrnili šele leta 2000 z odličnim povratniškim albumom “Deal With The Devil”. Kljub odlično sprejetem novem albumu, pa je sledila nova ustvarjalna pavza vse do leta 2007, ko izide še en odličen studijski manifest skupine, kot ga pooseblja album “Appointment With Death” Lizzy Borden so torej skupina, ki je znana po skromnem “pušeljcu” odličnih, a krivično spregledanih albumov. Poleg “horror šov” teatra, pa krasi vse po vrsti enkratni vokal pevca Lizzyja. Ta združuje avtoritativno melodičen pristop, z najvišjim izkoristkom razvoja razpoložljivih “konjskih moči” kubature grla, kadar se ošvrknemo v podajanje na polja najteže dosegljivih vokalnih linij. To je pevec Lizzy Borden. Če so vam poznani vokali Michaela Kiskeja (ex-Helloween), zgodnjega Geoffa Tatea (Queensryche), nadalje izročila strupeno visokih vokalov (žal že) pokojnega Midnighta (ex-Crimson Glory), Tonyja Moorea (ex-Riot), ki ga v dvignjenem falsetu redno spremlja posebna vibrato konotacija, kakršna se drži osrednje Kingdom Come figure Lennyja Wolfa, potem ste ujeli pravo valovno frekvenco!

Kako so Lizzy Borden danes majhni in neopazni na prizorišču, potrjuje avgustovska krajša evropska turneja. Nekaj samostojnih koncertnih nastopov, ki so jih dodali fantje festivalskim predstavam, je bilo orientiranih na obiske klubov prave “podzemne” branže. Z nizkim honorarjem samo-ponudbe, najbolj nujno “osebno” logistiko, kamor lahko štejemo kitare, mikrofone, kitarske efekte in bobnarski stol, cenovno najbolj ugodno “narentani” kombi, Lizzyjeve “lišp-kovčke z osebno kozmetiko” ter dve “zajčici” pohujšljivih značajskih karakteristik, ki po standardnih kriterijih Lizzy Borden koncertov, na odru nikakor ne smeta manjkati, so tako Lizzy Borden prispeli v verjetno najtemačnejšo klubsko luknjo, ki jo premore avstrijska prestolnica Dunaj. Klub nadvse pomenljivega imena “Escape-Metal Corner”.

Smo na prizorišču. Po pravilu najprej preverimo cene piva, ki niso ravno žepu prijazne, a žeja in ambient nam zaukažeta drugače. Sežemo po vrčku, dveh in se počasi odkotalimo v “podtalje”. V klet. Pivnica zgoraj, koncertni oder pa v kleti. Cena vstopnice? Malenkost. 15,00€! Le kje na tem planetu še doživiš kaj takega?

Pred nastopom Lizzy Borden so maloštevilne v klubu ogrevale avstrijske metal skupine Virtual Disease, High Healer in Katjusha. Sicer kakovostno igranje in kričanje vseh treh izvajalcev, je potrjevalo, da člani posedujejo znanje in potenco. Le karizme in scenskega pristopa od nikoder. Prav tako unikata in izrazne avtorske prepoznavnosti v glasbi. Navkljub temu smo se lahko že takoj prepričali, da vladajo v klubu zelo težke razmere kar se tiče pravšnjih zvočnih nastavitev. Gesta vključitve trojčka domačih skupin, pa potrjuje, da je to edini pravi pristop slehernega promotorja koncertov, da na domačih tleh ponudi pred večjo skupino, prostor domačim izvajalcem, ki nujno potrebujejo podporo za svoj preboj.

Ura je pet minut preko enajste zvečer. Instrumentalni del ekipe je na odru in odpre koncert s skladbo Tomorrow Never Comes, ki prihaja s še vedno aktualnega Lizzy Borden studijskega albuma “Appointment With Death”. Na odru se z zamikom dveh minut prikaže pojava ovita v temno pregrinjalo, ki pooseblja našo prijazno tetko, ki vsakega med nami usodno pobara le enkrat v življenju. Kletni prostor se popolnoma zapolni in pred odrom je zgrnjenih kakih 200 glav. Več jih ne spraviš notri. In kako zgleda prostor. “Podolgovato”. Nevsakdanje ozek in globok oder. Dobro da člani skupine ne premorejo rasti Raše Nesteroviča, kajti njih glave bi bile skrite med vodovodnimi cevmi, ki so štrlele iz stropa.

V luknji se je cmarilo torej približno 200 glav, ki so bile obsojene na spopad z zajedljivo vlago prostora, saj se koncertno prizorišče nahaja obdano s kletnim zidovjem sto (in več) let stare zgradbe. Takšne pa so znane po tem, da nase vlečejo vlago. K temu prištejte še dejstvo, da je na prizorišču dovoljeno kajenje in “zmaga” je vaša! Člani skupine na odru še zdaleč niso uživali v takšnem ambientu, a so kot profesionalci, to prenesli brez vidne obremenjenosti ter se osredotočali le na izvedbo materiala.

Kar se zvoka tiče, je bil tako slab. Kitare so bile povsem nerazločne. Na trenutke povsem neslišne, ali pa so riffi kar po vrsti prekrivali vse melodične pasaže enostrunskih okraskov. Na srečo se je vokal Lizzy Borden-a jasno slišal skozi to zvočno zmešnjavo. Vokalist je potrdil, da poseduje še vedno izredno moč in energijo vokalnih sposobnosti. Tako je brez večjih naprezanj ukrotil prav vse, tudi najtežje dosegljive vokalne sekvence, potisnjene na najvišje lege. Lizzy Borden so pripravili odlično set listo. Takoj po otvoritvi so odigrali pravzaprav zahtevano Red Rum iz prvenca “Love You To Pieces”, začetni del pa zabelili z eno najlepših skladb kar se tiče melodične dovršenosti albuma “Visual Lies”, Voyeur (I’m Watching You). Takoj med prvo skladbo, je Lizzyju “crknil” brezžični mikrofon, ki ga je teatralno zalučal na tla in si odvil s stojala mikrofon kitarista AC Alexandra ter tako nemudoma razrešil nenadejani zaplet.

Prvi del koncerta je predstavil znamenito serijo Lizzyjevih obraznih mask, vihtenje kija in sekire, pravo atmosferično prekretnico koncerta, pa je predstavila skladba albuma “Deal With The Devil” z naslovom There Will Be Blood Tonight. Taktrat se na odru pojavi prva izmd obeh “zajčic”. Med njenim zviranjem se Lizzy (z obrazno masko zombija) prikrade za njo, ji razgali vrat in povabi samega sebe na pravi vampirski obed. Ko je obedovanja konec, mu eden izmed tehnikov služnostno prinese lobanjo z odprtim svodom, ki je polna “krvi”. Lizzy opravi krajši “sprehod” med prvimi vrstami, kjer požegna z rdečo brozgo najbolj vroče glave (beri: punce na udaru!). 

Lizzy Borden so predstavili na Dunaju prenovljeno ekipo. Poleg originalnih članov Lizzy Bordena (vokal) in Joeya Scotta (bobni), ki je mimogrede bojda Lizzyjev (biološki) brat, so tu še Marten Anderson (bas kitara), ki “službuje” v skupini od leta 1992 in povsem nova obraza. Dva kitarista. Prvi je Dario Lorina (del nekdanje spremljevalne ekipe  Warrant pevca Jani Lanea, kot tudi spremljevalne zasedbe Mr. Big pevca Erica Martina) , ki je lansko leto zamenjal v postavi Iro K. Blacka (ex-Vicious Rumors, ex-Heathen), drugi pa je kitarist starošolskih ameriških speed metalcev Warrior AC Alexander, ki je letos zamenjal v Lizzy Borden Chrisa Sandersa.

Oba kitarista sta po izkušnjah, ki sta jih glede na mladost, pridobila zelo hitro ob kaljenju v skupinah s starejšimi glasbeniki, izkazala absolutno suverenost nad obvladovanjem klasičnega Lizzy Borden materiala, ritem sekcija Anderson-Scott je funkcionirala brez napake. Edina stvar ki so jo morali fantje paziti skozi koncert je ta, da se niso med seboj spotikali in da kdo ni padel iz odra. Hja, težko je funkcionirati na treh do štirih kvadratnih metrih nasploh, če si nekaj dni prej stal na odru Wacken Open Air festivala pred več deset tisoč ljudmi… Lizzy Borden je izreden vodja. Poleg karizme je neverjeten “šovmen”, ki je držal publiko čvrsto ob sebi, da je ta vživeto sodelovala. Možje so pridobili publiko povsem z lahkoto na svojo stran. Ta je dokazala skozi obvladovanje verzov refrenov zlasti v skladbah Me Against The World (“Visual Lies”, 1987), American Metal (“Love You To Pieces”, 1985) in nasploh v zaključni Give ‘Em The Axe (istoimenski EP iz leta 1984), da na Lizzy Borden še ni pozabila. Vsekakor je to bila peščica “napaljencev” tik pod odrom, ki pa je pomembno vplivala na celokupno neskončno zabavno koncertno vibracijo.

Lizzy Borden so pač iztržili optimum v težavnih koncertnih razmerah, v katere skoraj nisi smel vstopiti brez prirojenih škrg in vgrajenega zračnega filtra. Lizzyjev teater je povsem uspel, ob tem je potrdil, da je še vedno izjemen vokalist, ki sodi v ligo tistih današnjih pevcev, ki razvijajo izredno moč skozi široki vokalni rang in jo držijo nedotaknjeno tudi v najvišjih točkah. Torej gre za enega najkvalitetnejših pevcev, ki uporabljajo čist melodičen vokalni pristop.

Hitro se je obračala ura. Fantje so posvetili izvedbo Rainbow skladbe Long Live Rock And Roll “možu s srebrne planine” (Ronnie James Dio) ter se tako priključili koncertni gesti rock in metal skupin, po kateri bo leto 2010 ostalo še v dolgem spominu. To je bil tudi zaključek regularnega dela. Zaključni del je bil še posebej intenziven, saj je zasedba pripeljala nastop do vrhunca ravno v njem. Da je to dosegla, je pač vključila v repertoar skladbo studijskega prvenca Rod Of Iron, njenega naslednika Notorious in že omenjeni Give ‘Em The Axe iz EPja s katero so zaključili koncert. Skladbo Red Rum so iz dodatka potegnili in jo nastavili povsem na začetek in tako razporedili manifestiranje koncertne energije lastnega repertoarja, zabelili pa so zaključek tudi z Master Of Disguise (“Master Of Disguise”, 1989), ki je ravno ne bi pričakoval na tem mestu.

Z voltažo nabit nastop je potrdil izredno formo zasedbe. Človek bi si želel le nekaj. Da dobi takšna skupina vselej dovolj velik oder, kjer lahko do maksimuma razvije svoj znameniti horror teater. Torej zavore so bile. V takšni zadušljivi luknji, kot je Escape-Metal Corner je to povsem nekaj normalnega. Žal. Prizorišča na Metelkovi slovenske prestolnice so za ta klub pravi Las Vegas. Po koncertu si je skupina vzela čas za srečanje z oboževalci, tako da je bil naš izkupiček obiska njihovega nastopa še popolnejši. Ob tem mi je AC Alexander v razgovoru namignil, da prihaja skupina decembra letos na novo evropsko turnejo. Upajmo, da kam bliže Sloveniji in upajmo, da na prizorišče, ki je dejansko podobno koncertni dvorani in ne shrambi za kolesa. Do takrat pa nasvidenje.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Martin Prezelj

HIGH HEALER set lista:
1. Conquerors
2. Medea
3. The Touch
4. Iron Torpedo
5. Kalaschnikov
6. Power To The Cord
7. Metal Obsession
8. Bontempi Killers

KATJUSHA set lista:
1. Born To Run
2. Eat Me Raw
3. The Devil’s Jester
4. Master Of The Hellion
5. Holy Spirit
7. Red Light Trip
8. Rude Attitude
9. Misery In Black
10. Lucky Parasite
11. Forever Love It Loud

LIZZY BORDEN set lista:
1. Tomorrow Never Comes
2. Red Rum
3. Voyeur (I’m Watching You)
4. Live Forever
5. Eyes Of A Stranger
6. Under Your Skin
7. We Only Come Out At Night (intro)
8. There Will Be Blood Tonight
9. Me Against The World
10. American Metal
11. We Got The Power
12. Rod Of Iron
13. Long Live Rock And Roll
—dodatek—
14. Notorious
15. Master Of Disguise
16. Give ’em the Axe


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X