Jubileum Quartet: A Uiš?

0 56

Založba: Not Two Records
Datum izida: 15. 5. 2020
Posnel: Borut Čelik
Miks in masterizacija: Iztok Zupan
Dolžina albuma: 45.02 min
Zvrst: Freejazz / Avantgarde
Ocena: 9.5/10
Kupi album!


Letos je izšel prelep spominski koncertni dokument, ki izvira iz 23. izdaje vsakoletnega Cerkno Jazz festivala. 18. 5. 2018 so se namreč na programu drugega dne tega znamenitega »pribežališča« vseh pravih glasbenih gurmanov, znašli tudi Jubileum Quartet. Kot namiguje ime, gre za štiri glasbenike. Zbrane ob jubileju. A ne katerekoli.  Štiri entitete, ki so v dolgoletnih karierah svojega glasbenega udejstvovanja prispevale v avantgardno retoriko free jazz glasbe, neizbrisljiv pečat.

To so kontrabasistka Joëlle Léandre, tenorsaksofonist Evan Parker, pianist Agustí Fernández in bobnar ter tolkalec Zlatko Kaučič. Kvartet je z nastopom v Cerknem izkoristil redko ponujeno priložnost, da uskladi sicer natrpane urnike, ki jih beleži kreativni vsakdan članstva te spektakularne ekipe, obenem pa je v čast Zlatku Kaučiču, ta nastop posvetil obeleženju prvih 40 let Kaučičevega glasbenega ustvarjanja in delovanja.  

Sprva je bilo mišljeno da bo kvartet nastopil na sporedu programa drugega dne festivala, kot drugi po vrsti, vendar pa se je primerilo to, da so japonski Kaze na prizorišče krepko zamujali. Tako je organizator festivala, ki je bil z eno nogo v tem času že skoraj na dunajske letališču, kamor je moral ekspresno odbrzeti, da pobere japonsko zasedbo, poslal za uvod v koncertno zabavišče drugega festivalskega dne torej kar Jubileum Quartet, da v krepostnem časovnem odmerku 45 minut, slikovitih freejazzovskih pustolovščin, zamotijo sicer vselej zborno in čuječno občinstvo, ki na prizorišču Cerkno Jazz festivala nikdar ne manjka.

Ena skladba polna usekane, a vseskozi dražljivo raziskovalne drže, ki je poganjala kvartet skozi tričetrt urni manifest edinstvene koncertne predstave. Šlo je pričakovano. Glede na pristopanje vseh štirih glasbenikov ob takšnih priložnostnih povezovanjih, pravzaprav docela logično. V tem času, ko se je kvartet odpravil na oder, niti ni imel imena zato je nastopal pod nazivom sestavljenim iz priimkov vseh štirih glasbenikov, kar sicer ni redka praksa na polju freejazza. Skladba »A uiš?«, je po imenu zelo  posrečena domislica. Angleško govoreči Zemljan, jo takoj ‘posvoji’, v cerkljanskem narečju, pa sploh, s čimer potrjuje kvartet svojo mednarodnost.

Kvartet je stopil na oder s povem elementarnim izvedbenim načrtom, ki je vsem štirim glasbenikom, oprtanim z izjemno bogatimi izkušnjami, fundamentalno jasen. To je rahel orientacijski kompas momentalno – kontemplativnega zaznavanja vseh štirih kreatorjev tega albuma in to na način, da odpirajo drug drugemu prostosučno svobodnjaško pot do koordinat nebrzdanih širjav kinetike freejazza, kar je zagotavljalo briljantno manifestacijo glasbenih talentov in genijev četverke. Brez ovir, ki bi dušile ekspresivne vrline posameznih džezistov. Logika izvedbene rahlosti, s šegavimi manevri na polja avantgarde, osupne. Léandrejeva vključuje izdatno tudi igranje z lokom, Zlatko pa je poskrbel za integracijo kupa rekvizitov, s čimer je zvočna kulisa še bolj polna in razgibana, prav tako pa (po ustaljeni navadi) znova izkorišča kar celo telo bobnov, s čimer krepi domet tolkalskih norčij šegavo spretne izzivalnosti. Fernandezovi vložki na trenutke manifestirajo glasbenikovo  klasično ozadje in pravzaprav nenehno glasbenikovo srž fuzije elementov klasične glasbe s freejazzovskim avanturizmom. V tej iskrivi dinamični sestavljanki freejazzovskega pajdašenja, dostavlja s tenorsaksofonom legendarni in v času tega nastopa 74. letni Evan Parker, pravzaprav kar »bajeslovni zvočni« podaljšek izpovednemu karakterju četverke. Kvartet se je lahko fazno ‘zapodil’ v dogajanje z vso silovitostjo, pri čemer osupne kako veliko zvočno-ritmičnega prostora pokrije pri tem Zlatko Kaučič s svojimi bobnarskim veščinami, kar deluje, kot bi imel osem lovk in ne vsega par rok. V teh trenutkih gostega zvočnega prepleta, ki jih v rahlosti freejazzovskih struktur, drži skupaj prav Zlatko, razvija ta slikovita freejazzovska ‘kača’ večkratni atmosferični kumulus, s finalnim krešendom v samem zaključku koncerta, ki se sklene s silovitim udarcem Kaučiča po svojem setu bobnov.

Atonalnost in diametralna nasprotnost zaznavnih prepletov svobodnjaškega plutja improviziranih figur med četvercem, dosega svojevrstno »mantro«, ki te odpelje v posebno stanje duha, onkraj realnosti. V slikoviti paralelni svet, ki v neobičajnih prijemih avantgardne drznosti, navdušuje ob vrtenju plošča in je sredi maja 2018 navduševal obiskovalce festivala, ki zasujejo nastop skupine v salvah ovacij, katerim ni videti konca. No ni pa vse v teh izbruhih. V skladbi je kar nekaj trenutkov, ki so povsem umirjeni in zaigrani tako da iz kroga v krog pojenjajo, do točke, ko skoraj dosegajo tišino. Te prelepe tišine ne prekine niti publika, ki ohranja tudi v takšnih trenutkih oprezno čuječnost.

Kot povedano. Še en prelep dokument v brezkončni seriji jazzovskih podvigov Zlatka Kaučiča. Tokrat obdan z umetelno veličino treh legendarnih glasbenikov in ni treba niti preverjati. Dovolj je, da prebereš družbo imen na naslovnici albuma. Ostalo pa ustvari magija tega prekrasnega freejazzovskega manifesta, ki učinkuje, glede na dano svetovno situacijo, toliko bolj nostalgično in na podlagi katere pridobivajo tovrstni koncertni dokumenti, na neprecenljivi in neizmerljivi umetniški vrednosti.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. A Uiš?

Zasedba:
Joëlle Léandre – kontrabas
Evan Parker – tenor saksofon
Agustí Fernández – klavir
Zlatko Kaučič – bobni, predmeti


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki