Recenzije

Hawkwind vesoljska posadka pod vodstvom neuničljivega kapitana Davea Brocka je z »The Machine Stops« ustvarila enega izmed svojih najboljših albumov po koncu klasičnega obdobja (sedemdeseta leta prejšnjega stoletja).

Gre za ekipo izkušenih glasbenikov, ki je previdno »tipala« tla in povratno odzivnost glasbenega okolja, preden se je odločila izdati za taisto okolico »sprejemljiv in spravljiv« studijski prvenec »I Am Co.Da«.

Frostbite na svojem prvencu prepričljivo in spretno stkejo mrežo black metala, progresivnega metala in death metala predvsem gothenburške šole, pri tem kar počnejo pa so precej samosvoji z dovolj veliko mero originalnosti, da ni mogoče kar…

V celokupnem seštevku je to še vedno soliden album, ki je idejno sicer siromašen, brez prave karizme in tega ne more prikriti niti Joe Lynn Turner, z vsemi svojimi vokalnimi čari.

Kvintet Circus Maximus deluje še naprej v nespremenjeni postavi in dostavlja, po štirih letih od izida album »Nine«, svoj četrti dolgometražni dosežek z naslovom »Havoc«. V svojem slogu seveda. 

Kri je močan prvenec, ki vzpostavi identiteto Brezna in pušča še nekaj prostora za napredek v prihodnje.

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bosta v svojevrstno glasbeno zgodbo spojila svoja instrumenta in svoje glasbeno vizionarstvo harmonikar Marko Brdnik in kitarist Uroš Rakovec.

Najslašje stvari se zgodijo vselej takrat, ko jih najmanj pričakuješ.

Found in Far Away Places ni tipični komercialno naravnan izdelek. Lahko se sicer pohvali s prijetno, nalezljivo melodiko, a obenem je poslušalec deležen tudi bolj kompleksno naravnane godbe, nepričakovanih obratov ter nevsakdanjih…

»The Defiants«, več kot spretno nadomešča material za novi Danger Danger album. Pravzaprav dejansko to tudi je, le da je podpisan pod drugega izvajalca.

Trinajst odlično zasoljenih točk prvovrstnega hardrockovskega maševanja ne popušča niti za hip v svoji izpovedi. Treat znova dokazujejo svojo artistično veličino, ki jih postavlja na posebno mesto hardrockerskega zemljevida sveta.

»Cargo« je koncertni album, ki je odlično odigran. Tudi zveni odlično. Zmotijo pa nekatere druge "malenkosti". 

Morda naslov vara, a srca dolgoživih hardorckerjev, ki so nastali leta 1992 v nemškem Duisburgu, še zdaleč niso naveličana.

Osvežene klasike legendarnih hard rockerjev iz nemškega Ingolstadta. Na novo zaigrane. Na novo aranžirane. Z novo postavo skupine, ki s to dvojno kompilacijo obeležuje 30. let delovanja! 

"Prismojeni profesorji bluesa so skupina, ki je neskromno povedano rojena, da zavlada odrom mednarodnega prizorišča in da s svojo glasbo zavzame ter očara tudi preostali svet."

Prismojeni profesorji bluesa so svojevrstni fenomen in neulovljiv presežek slovenske glasbene scene. "Family" je mali svetovni leksikon blues glasbe, očarljivega komponističnega žara in neulovljive izvedbene strasti.

Latino vročica v zvočni režiji skupine Santana na »Santana IV« spet zveni tako kot v njihovih najboljših časih tako, da si lahko dolgoletni privrženci legendarnega kitarskega korenjaka, ki še niso obupali nad njim, lahko oddahnejo.

Ricka Springfielda je tokrat odneslo v zvoke countryja, kar je morda za stare oboževalce presenečenje, a glasba je v večini skladb popolnoma spodobna. Za razliko od dveh temačnejših albumov izpred desetletja je tokratni presenetljivo sončen…

»From Stone and Steel« predstavlja prijetno ogrevanje pred novim studijskim albumom, ki izide maja 2016 in bo nosil naslov »Folklore«, kar pomeni, da bo šlo za še en zelo angleško obarvan izdelek.

Album, ki zadržuje mladostniško neukročenost na zrela leta skupine. Album posnet z žarom, kot da bi se za Cheap Trick še vedno pisalo leto 1977.

Album »Luni Tuns« je pravzaprav kompilacija prebranih del skupine, se pravi izbor najboljšega med najboljšim, ki dostavlja 19. na novo zaigranih klasičnih del skupine.

Top Stripper prinašajo eno lepših presenečenj na večno podhranjeno slovensko hardrockovsko sceno. "Luck Don't Come Cheap" je dokument, ki odpira skupini vrata na stežaj tudi pri konkuriranju na mednarodnem prizorišču.

Tako kot na predhodnih albumih »Primo« ter »2«, vzdržujejo Calegaria tudi na albumu »Calegaria & Friends« strogo začrtani fokus, ki sledi preigravanju izročila istrskega ljudskega melosa.

Slovensko – indijska naveza, v katero sta trčili dve pevki povsem nepričakovano, je uspela splesti izredno zanimiv album, ki ponuja v dani malhi eksperimentiranja, neverjeten spoj glasbenih svetov. 

Deströyer 666 skozi Wildfire zdrvijo neizprosno kot vsi štirje jezdeci apokalipse v enem in za seboj pustijo zgolj čisto pustinjo, ki jo prepreda velik oblak ognjevitega soliranja, neizprosne rifaže in vrhunskih »sing-a-long refrenov«.

Haken na »Affinity« lepo dokažejo kako se lahko na inovativen način uspešno združuje nekatere navidezno nezdružljive zvočne elemente iz sveta progresivnega metala, simfoničnega prog rocka ter novega vala/art rocka osemdesetih. 

Solaže Slavka Lebarja ostajajo prava poezija in k sreči edina prava svetla točka tega albuma, ki bi v neki drugi zgodbi lahko zasijal znatno intenzivneje.

Lačni Franz se je rodil torej znova. Da potrka še enkrat na našo vest, nas s hudomušno, a stvarno Predinovo poezijo enkrat več zdrami, prebudi, pretrese, zapelje. Zapelje v svojo novo slikanico rock'n'rolla.

The Flower Kings so s »Stardust We Are« dokazali, da jim snovanje dvojnih albumov ne dela pretiranih preglavic, čeprav je tolikšna količina glasbe velikokrat lahko tudi dvorezen meč, saj poleg briljantnih trenutkov ne manjka tudi nekaj…

Švedski vikingi Amon Amarth se vračajo - tokrat z jubilejnim desetim albumom!

»Kdo bo pil iz bistrega studenca?« je izjemno smelo in pogumno dejanje ter eden najlepših dokumentov, ki bo pravega folk purista v svobodoljubju spreobračanja ljudskega glasbenega žargona, novi glasbeni dimenziji naproti, nepovratno…

Album »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« deluje v svojem toplo-čutno organskem stvarstvu zvočne živosti, obenem milo in krhko, kemično prožno in slikovito, občevanje gradnikov zvoka pa je vseskozi neverjetno usklajeno.

Persons From Porlock je glasbeno »odbit« garažni in rockovskemu podtalju zapisani ljubljanski kvartet.  Ne da bi slučajno koga kopirali, a preprosto ustvarjajo "trip-oidna" vzdušja, ki delujejo asociativno retro-zvočno, psihadelično. 

Rezultat je kompaktneje formatiran album, zlasti v artističnem smislu izpovedne vizije še bolj jasno fokusiran album, ki deluje občasno celo prej »bendovsko«, kot »kantavtorsko«.

IQ so z dvojno mojstrovino »Subterranea« ustvarili enega izmed vrhuncev svoje razburkane kariere ter obenem enega izmed ključnih konceptualnih albumov neo-progresivnega rocka.

Beloruski kitarski mitraljezec Victor Smolski velja danes v svetu metala za eno najbolj cenjenih imen, kar se tiče skladateljskih sposobnosti. Almanac je njegova nova skupina in "Tsar" studijski prvenec.

Glede na idejno oropanost in srčno osirotelost predhodnika, ki je vse prej, kot album vreden naziva »The King of Metal«, popravlja »Infinte Entanglement« v marsičem okus in tako vrača Bayleya na stare tirnice avtorskega ustvarjanja.

V svojem “revitalizmu«  so šli Deck Janiels celo tako daleč, da lahko v njihovem zavzetem embalažiranju in recikliranju Angus Young riffovske tradicije na tem mestu zapišem, da so Deck Janiels ustvarili 10. najboljših skladb, ki jih AC/DC…

Under the Red Cloud z desetimi skladbami vsekakor prepriča. Skupina s svojo konsistentnostjo ne želi razočarati oboževalcev, obenem pa poskusi tudi kaj novega, a tu ne gre za neke hude ekskurze, s katerimi bi lahko tvegali izgubo…

Sea of Ignorance že v prvih trenutkih pokaže, da so Brutality v letu 2016 neizprosna uničevalna sila, ki te pokosi kot horda Mongolov ali udarni val eksplozije jedrske bombe.

Peti studijski izdelek Textures mogoče ni presežek, je pa dobra vrnitev, ki daje dobre obete za prihodnost skupine. Album ima vse, kar si lahko želimo od skupine: kompleksnost, udarnost, melodičnost in atmosfero.

Deathgasm čudovito nadaljuje tradicijo novozelandskega črnohumornega gnusa, gotovo pa bo postal obvezni halloween menage-a-trois z BrainDead in Evil Dead (s pivom in pico v rokah seveda).

Brezgrajno dvojno koncertno poslastico »Live in Toronto« se lahko brez zadržkov razglasi za zmagoslavno vrnitev najpomembnejše progresivnorockovske skupine vseh časov.

Z mladostniškim elanom prepojeni »Sacred Blood »Divine« Lies« je nazoren dokaz, da Magnum, kljub temu, da so njihovi najboljši ustvarjalni trenutki že zdavnaj mimo, še zdaleč ni moč odpisati.

IQ so na »Ever« obnovili zmagovito simfoprogrockovsko formulo, spodobno modernizirali svoj zvok ter ustvarili nekaj nadvse vznemirljivih del, katere večinoma razganja od melodramatičnosti, zato ni presenetljivo, da gre za enega ključnih…

Mojstri skandinavske mračnine in otožnosti so z »Indian Summer« na dostojen način zaključili svojo kratko, vendar občudovanja vredno kariero.

Tudi na svojem drugem studijskem albumu Inmate ostajajo pri preverjeni formuli z le minimalnimi odstopanji od ustaljenih smernic modernega melodičnega metala/metalcora.

Landmarq so se po izidu »The Vision Pit« s težkim srcem poslovili od Damiana Wilsona, ki je bil tako rekoč glavni razlog, da so njihovi prvi trije albumi še vedno zanimivi za številne ljubitelje neo-prog rocka ter tudi progresivnega metala.

Trajanje albuma: 57:56 Produkcija: V. Santura in Obscura Datum izdaje: februar, 2016 Založba: Relapse Records Ocena: 10/10 Nemški progresivni death metalci Obscura so v zadnjih štirih letih doživeli mnogo sprememb. Po izdaji…

»Talk« je predstavljal posrečen zaključek neke ere, čeprav znotraj Yes diskografije ob kopici precej boljših albumov ne zaseda preveč uglednega mesta.

Steffen Kummerer je dokazal, da je glavna gonilna sila banda Obscura, in Akroasis je dokaz, da dobro ve, kaj dela.

»Live At The Royal Albert Hall« je soliden koncertni album in eden redkih pozitivnih trenutkov relativno kratke vnovične združitve legendarnega tria, ki je žal trajala samo sedem let, saj so nesoglasja med njimi sčasoma postala prevelika.

Post Society ni samo začasen postanek na veličastnem Voivod popotovanju, temveč izdelek, ki se brez težav zlahka postavi ob največje dosežke benda.

»M« je, kot studijski prvenec, zelo lep glasbeni dosežek, sploh glede na obubožano slovensko hard rock sceno, na katerega je lahko Matic s kolegi, ki so mu pomagali pri snemanju, več kot ponosen in ga lahko z največjim užitkom kredibilno…

Gre za nov dokument na katerem so Bernays Propaganda preizkusili novosti ter jih uspešno in povsem »neboleče« vključili v svoj samonikli glasbeni dosje.

Izvrsten album, ki ga preveva prava zmes nebrzdane metalizirano voltažne erupcije popadljivih kitarskih fraz, čvrsto definiranih muzikaličnih form ter razbeljena strastno živa izvedbena zvočnost. 

»XX« je izvrstni koncertni dokument z »The Unquiet Sky« turneje, katerega Arena privrženci zagotovo ne bodo spregledali, saj predstavlja nadvse ustrezen poklon dvajseti obletnici delovanja prekaljenih neoprogresivcev.

Mož, ki s svojim vizionarstvom preseneča na vsakem koraku, se je tokrat odločil za realizacijo nadvse ambiciozne in nevsakdanje ideje. Ustvaril je 14. skladb (s teksti vred) ter podelil vokalne vloge med 13. različnih ženskih karakterjev.

Abiotic so se s Casuistry podali na pravo pot. Skupina v dobrih 35 minutah potrdi, da so dobri glasbeniki, ki bodo poskusili kaj novega, ne le sledili trendom.

Cattle Decapitation z Anthropocene Extinction, ki je temačen, neusmiljen in brutalen, potrjujejo, da so še v vrhunski formi.

Nekako je bilo za pričakovati, da bo virtuozni trio, ki tvori The Mute Gods že s svojim prvencem ustvaril enega izmed glavnih kandidatov za najboljši prog/art rock album v letu 2016.

“Das Lied der Maschinen” je glasbeno izpiljen dosežek, inteligentnega artističnega formata, kjer si bogata sporočilna vrednost in glasbeno aranžiranje vseskozi stojita v odličnem zaznavnem medsebojnem dialogu neverjetno smiselnega…

Izredno kvaliteten dosežek, ki ponuja na moč pristen vpogled v prav vse segmente diskografskega opusa skupine. Za naslovom albuma tokrat Def Leppard bolj kremenito ne bi mogli stati.

 »The Art of Loss« predstavlja zanimiv pomik v sfere muzikaličnosti in krepitvi večje komponistične definiranosti oziroma jedrnatosti aranžiranja. Nekajletni presledek je skupini izredno koristil, da izpili do potankosti aranžmaje novih…

Že ob izidu njihovega studijskega prvenca je bilo jasno, da je švedska prog scena v Anedkoten dobila eno izmed najbolj zanimivih skupin tretjega vala progresivnega rocka, ki še zdaleč ni bila samo skandinavski odgovor na King Crimson.

Prvenec ljubljanske atmosferične sludge zasedbe The Canyon Observer je polurni tantrični koitus s trenutki, ki so kot nežno ljubljenje v Titaniku in trenutki, ki so čisti BSDM.

Zgodba sodelovanja med Vanden Plas in velikim oboževalcem te skupine ter priznanim nemškim fantazijskim pisateljem Wolfgangom Hohlbeinom, je dobila svoj drugi del in zaključek.

Dystopia je dokaz, da se po Mustainovih še vedno pretaka prava speed/thrash kri in kar težko je verjeti, da je po dolgih, dolgih letih končno le izdal pravo in močno Megadeth ploščo. 

Četrti studijski album Endmontonskih metal revitalistov Striker, prinaša nadaljnjo transformacijo zvoka in sloga. Na novem albumu postavlja skupina melodijo celo v ospredje.

Založba: Roadrunnner RecordsDatum izida: 29.01.2016Produkcija: John PetrucciDolžina albuma: 130.23 minZvrst: Progressive Metal Dvojni konceptualni album »The Astonishing« je najbolj ambiciozni projekt v dosedanji zgodovini ameriških…

»The Astonishing«, je nedvomno še en Dream Theater album, ki bo razdelil mnenja njihovih privržencev, saj ga bodo nekateri 'kovali v zvezde' na račun izjemno bogate in z orkestrom oplemenitene, kompleksne zvočne podobe z nekaterimi…

Legendarni trio je z »Black Moon«, ki je bil na žalost daleč od tega česar so bili ELP nekoč zmožni, čeprav je bil, če ne drugega, vsaj spodoben in poslušljiv dosežek, napovedal, da so se naposled, po skoraj dvanajstih letih, vrnili med…

»Heavy Crown« je v vsem dostojen naslednik klasične ere zasedbe DIO kar pomeni, da so Last in Line dosegli z njim svoj namen. Žal je v situaciji brez pokojnega Jimmyja Baina, verjetno zgodba skupine že zaključena, zato bo zelo, zelo…

»The Fall of the House of Usher« je mračna prog rock opera po specifičnemu Hammillovemu art rock receptu, ki pa ob izidu leta 1991 iz takšnih ali drugačnih vzrokov ni odražala umetnikove končne vizije.

Album, ki prebuja in album poln življenjsko koristnih smerokazov, da poenostavimo svoje življenjske principe, se osvobodimo spon sužnjenja materializmu in zasijemo v izvirnem unikatu naših poslanstev.

Grave Digger, kot Grave Digger. Kar stoji za imenom skupine, to tudi dobiš. Nobeno odkritje ni več to, da skupina s to izdajo odlično premošča obdobje čakanja na novi studijski album, ki naj bi izšel še v letu 2016! Premišljena in…

»Welcome to the Show« je bil za običajne BJH razmere precej 'zaspan' album, kjer je bilo moč slišati kultni band, kateremu je kronično primanjkovalo osvežilnih aranžerskih idej in se je pri snovanju del večinoma ravnal po 'liniji…

Void, ki odraža zrelost Within Destruction, je intenziven, brezkompromisen in brutalen izdelek. Slovenska metal scena pa se lahko nedvomno pohvali z enim najbolj ekstremnih izdelkov doslej.

"Deloholični mecen sodobnega prog rocka ne miruje. Z »4 ½« bo njegovim privržencem vsekakor veliko lažje čakati na mojstrov naslednji studijski album."

Deloholični mecen sodobnega prog rocka ne miruje. Z »4 ½« bo njegovim privržencem vsekakor veliko lažje čakati na mojstrov naslednji studijski album.

»Aladdin Sane«, naslednja faza glamrockovske sage o Ziggyu Stardustu, je običajno eden izmed Bowiejevih kritično bolj spregledanih albumov, čeprav je z njim Bowie dokazal, da ga novo pridobljeni zvezdniški status ni artistično uspaval, saj…

Enajsti studijski album trdih nemških power/thrash metal jurišnikov Brainstorm doma iz mesta Heidenheim naslovljen kot »Scary Creatures«, nadaljuje zmagoviti niz odličnih izdaj skupine v zadnjih letih.

Ta album je perfektno"slečen" punkovski rock'n'roll juriš, ki v svojem resnicoljubju ne bi mogel biti bolj pristno interpretiran. Po 15. letih so tu Indust-Bag. Bolj stari, bolj nori. In še boljši!

Revizija kompilacije, ki je prvikrat izšla že leta 2001. V novi, korenito osveženi zvočni podobi in ob 45. obletnici delovanja skupine Uriah Heep!

Ko postane uživanje gobic ob tako "korozivnih" zvokih pravzaprav obligacija!

Album »Do dna« je spretno zapakiran rock izdelek pretanjene art izkaznice, ki se brezsramno spogleduje z jedrnato komponento popa in skuša s tem tolči naravnost na frekvence radijskih valov. Z njim je Aleksander Novak glede na ustvarjalna…

Konceptualna klasika »The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders From Mars« ni bila samo plošča, ki je definirala glam rock ero, temveč je bila obenem ključno delo Bowiejeve kariere, ki je iz njega ustvarilo globalni fenomen…

Phone Box Vandals so od nekdaj veljali za skupino s posebnim glasbenim in zvočnim pristopom,s katerim so se distinktivno odklanjali na alternativnorockovski sceni nekdanje širše skupne domovine.

Založba: RCADatum izida: 13. 4. 1973Produkcija: Ken Scott & David BowieDolžina albuma: 40.47 minZvrst: Glam Rock / Hard RockOcena: 9.0/10 David Bowie se je po fenomenalnem uspehu kultnega konceptualnega albuma »The Rise and Fall…

S »Hunky Dory«, zavidljivo slogovno paleto, je David Bowie ustvaril brezčasno klasiko in dokočno prestopil v elito najbolj vznemirljivih rockovskih izvajalcev.

Založba: RCADatum izida: 16. 6. 1972Produkcija: Ken Scott & David BowieDolžina albuma: 38.29 minZvrst: Glam Rock / Hard RockOcena: 10/10 Leta 1972 se je kot strela z jasnega neba na glasbeni sceni pojavil single »Starman«, ki je…

Založba: RCADatum izida: 17. 12. 1971Produkcija: Ken Scott & David BowieDolžina albuma: 41.50 minZvrst: Art pop / Pop rockOcena: 9.0/10 Artrockovska umetnina »Hunky Dory« je morda celo najpomembnejši dosežek v karieri legendarne…

Založba: Mercury RecordsDatum izida: 4. 11. 1970 (za ameriško tržišče) / 10. 4. 1971 (za britansko tržišče)Produkcija: Tony ViscontiDolžina albuma: 40.29 minZvrst: Hard Rock/ Folk Rock / Glam RockOcena: 8.5/10Ta recenzija je posvečena v…

Z »The Man Who Sold the World«, najtršim dosežkom svoje kariere, je Bowie, ki se je že razgledoval za bodočo zvočno spremembo, storil prvi veliki korak proti glam rock eri in obenem oblikoval jedro svoje najbolj uspešne spremljevalne…

Po sami muzikaličnosti in stilu aranžiranja, opozorijo Abadon, da so v današnjem času oddaljen relikt osemdesetih, kjer so bile na porostoru nekdanje skupne širše domovine uspešne zasedbe, ki so spretno križale elementa hard rocka s popom.

S »Space Oddity« (albumom in naslovno skladbo) je Bowie iz katerega so kar vrele invoativne glasbene ideje dokazal, da bo nanj potrebno v prihodnosti še kako računati.

Založba: PhilipsDatum izida: 14. 11. 1969Produkcija: Tony Visconti & Gus Dudgeon (Space Oddity)Dolžina albuma: 45.13 minZvrst: Psychadelic Rock / Folk RockOcena: 8.0/10 Bowiejev istoimenski, drugi solo album, ki je leta 1972…

Bojan Sedmak je mož čvrste poezije, s katero niza prebrano, pretkano, a spravljivo, slikovite zgodbe polne resnicoljubne zazrtosti. Vsekozi pravšnje zapeljiv in prevzeten, tudi šegav in luciden.

Bowiejev istoimenski prvenec je bil, navkljub njegovi goreči ambicioznosti in silnemu utvarjalnemu elanu, komercialno neuspešen in ni vseboval kakšnih posebno vznemirljivih dosežkov, čeprav je ponujal kar nekaj dobre zabave in humorja.

Kompilacija kompilacij »Klubski Maraton 15 plus« prinaša prerez najdaljšega glasbenega maratona na slovenskem rockovskem prizorišču, ki se (kot namiguje že sam naslov) kotali na sceni že 15 let