Recenzije

Založba: DeramDatum izida: 1. 6 .1967Produkcija: Mike VernonDolžina albuma: 37.07 minZvrst: Psychadelic Pop / Singer / SongwritterOcena: 7.0/10 Leta 1967, v času, ko je bila britanska psihadelična glasbena scena na svojem vrhuncu,…

Kot vsako leto in vseh zadnjih 15. let, je privekal na svet tudi letošnji utrip glasbenega poizkusa inovacije izpod alternativnorockovskega projekta »Klubski Maraton«.

Tu je torej končno. Po mnogih, mnogih letih. Izgubljeni studijski prvenec zasedbe V.I.A. Ofenziva.  

David Bowie je ob dokončnem slovesu svojim privržencem z »Blackstar« podaril mojstrovino, katero se lahko postavi ob bok najboljšim dosežkom njegove neverjetno bogate in slojevite umetniške kariere.

»Punk Enough?« nosi pomenljiv naslov, odgovor na to vprašanje, pa boste našli povsem sami. Koromač so definitivno zanimiva skupina za vse, ki vas privlači glasbena bizarnost.

V dobrih 45 minutah Septicflesh ponudijo še en album, poln zanimivih obratov, temačnosti, lepote in pompoznosti. Nedvomno gre za najbolj izvirno uporabo orkestra, ki v skladu z ekstremno glasbo ne poudarja kiča.

Kaj nam je zakuhal neumorni general Bito (NčOdNč) in njegova tovarišija tokrat?  »Kočevje špila – Zastonj« je še en svež zbir aktualnega glasbenega utripa, ki zaokroža kočevsko regijo za leto 2015.

"Element eklektičnosti namreč album »Punk Enough?« definitivno izpostavlja, gre pa za album, ki je ujel evolutivni trenutek skupine, katera se je znašla v fazi slogovne tranzicije. "

"Navržba imena Jean “Django” Reinhardt se slehernemu trenutku albuma smiselno pridoda, čeprav je Colloriju treba čestitati, da je uspel ustvariti album brez ene same samcate priredbe, kar je danes pri podobnih albumih, ki se pečajo z gypsy…

»Hot Club Piran« je zagledan v izročilo »gypsy swinga«, Collori pa z ekipo pristopa do devetih avtorskih točk z rabo aksioma »manj je več«, se pravi podaja substanco raje racionalno, kot ekshibicionistično.

Navdahnjenost skupine nikakor ne zapušča in »Rulebreaker« je še en tipičen Primal Fear album, ki se lahko postavi enakovredno ob bok obema izvrstnima predhodnikoma »Unbreakable« in »Delivering the Black«.

»Now O'Clock« zadržuje lesk eksperimentalno-progresivnega rockovskega unikata, Toxine pa zadržujejo tudi z novim albumom pedigre absolutnega glasbenega posebneža v slovenskem glasbenem prostoru.

"El Kachon z albumom »Permanently Lubricated Nuts« niti ne presenečajo več. Z novim albumom si učvrščujejo prepoznavno pozicijo na slovenskih glasbenih tleh."

V občem seštevku studijskega prvenca, ustvarja skupina skladbe nasršeno modnega hard rock ključa, ki se večkrat brezsramno spoprime z metalsko rušilnostjo.

Skupina se na novem album še naprej uspešno drži vizionarstva glasbenih usmeritev, kot so bile že podane na izvrstnem studijskem prvencu »In The Bush« (2013).

Svoja leta delovanja je Jernej Jung zbral na dvojnem retrospektivnem  CD-ju, ki ga obeležuje delovanje znotraj različnih skupin (Helioni, Mladi levi, Delial, Jugoslavija) in kot pevca, odličnega komponista in aranžerja, instrumentalista,…

Prav norčava narava, v prvi vrsti zavoljo lucidne vsebine besedil in načina podajanja le teh, postavlja skupino izven »žiloreznega« koncepta mnogih alternativnorockovskih zasedb Slovenije in več.

Četrti album kamniških zvočnih teroristov Nikki Louder, prinaša dovolj svežine, da je na njem zaznaven odklon od tistega, kar je šlo v grobem pričakovati od skupine.

Noair so mlada slovenska indie rock zasedba doma iz Kopra, ki gradi na izročilu alternativnega rocka, vendar so v muzikaličnem smislu mehko in milozvočni, hitro lezejo v uho ter nosijo nek oddaljen pop sentiment.

From Ashes so moderni groove trash metalci iz Slovenije, ki so nastali na pogorišču skupine Almost Rage. "Dying Embers" je poln odličnega igranja, skladbe so kompaktno aranžirane, v finesah optimalno detajlirane. Komadi resno grabijo.

"Stara šula ostajajo svoja zgodba. Pristopajo na moč pristno, garažno živo. Čutno, strastno in kar se da srčno"

Elabanda je izkušena ajdovska zasedba, ki ustvarja samonikli pletež rock'n'rolla in glasbene muzukaličnosti, avtentično križanega z ljudskim glasbenim izročilom okolja iz katerega izhajajo.

Stara šula se po studijskem prvencu izdanem leta 2012, vračajo še z drugim albumom. Tudi na njem vztrajajo v preverjeni formi garažno slečenega rock'n'rolla, naphanega s sveto jezo punkovske zajedljivosti. 

Ker ostaja osnovna vizionarska premisa Andreja Fona še naprej glasbeni avanturizem, ki ne pozna okvirjev in omejevanja, se pravi ne zapada v nobeno žanrsko šablono, saj spretno križari izven teh, je oznaka o glasbeni ekscentričnosti rocka v…

»Prepovedani sadovi« je drugi studijski album na katerem fantje iz Frankolovega še naprej smelo, suvereno in ambiciozno predstavljajo svoj glasbeni obraz, ki je nadaljevanje studijskega prvenca "V napačnem letu" (2012).

Album je prijetnega odzvena, lepo »organsko« aranžiran, obenem pa v taistih aranžmajih skrajno previden. Dejansko pravi akustični album urezljan v »izštekani« različici. Bend bi si lahko privoščil več duhovitega poigravanja v formah skladb.…

Knight Area so na »Hyperdrive« vnovič demonstrirali, kako se dela brezkompromisni neo-progresivni rock z inteligentno postavljenimi aranžmaji in epsko atmosfero.

»Ultra« je mlajši »Infrin« brat, ki je znova nadvse uspešno shodil.

Grizl so relativno nova zasedba, ki prihaja z krško-brežiškega konca, a obenem ekipa izkušenih glasbenikov.  »17 mečev« prisega na izročilo stare šole rock'n'rolla in hard rocka, kar je ob občem pomanjkanju tovrstnih zasedb na domačih tleh,…

 V celoti je album »Nedaleč stran« sicer od glave do pete kvalitetno in lepo embalažiran pop izdelek, ki skuša v prvi vrsti kupiti naklonjenost frekvenc radijskih valov.

Kvartet z jasno in izdelano glasbeno vizijo ter platformo izkušenj, je generator učinkovite integracije tega vizionarstva v kompaktno formo trinajstih skladb otipljive glasbene substance in ena zato lahko rečemo, da je album »On Nesebat Pas…

Izštekana variacija se je izkazala za uspel poizkus in skupina se je odločila, dne 22.02.2014, da ponovi izkušnjo tudi v prostorih murskosoboškega kluba MIKK. Na domačih tleh torej. V novi intimnejši različici. 

Jacuzzy Krall, po »domače« Jakob Krall, je še eden izmed izredno nadarjenih glasbeno-poetičnih vizionarjev, ki tako predstavlja svoje artistično poslanstvo s studijskim prvencem »Jacuzzy Krall«. 

 »Obsessed« je prepričljiv uvodni korak zasedbe za katerega lahko upravičeno trdimo, da bo dostavila s prihodnjimi dejanji še več popadljivega metalskega šundra ter hkrati z njim poglabljala svoj avtorski glasbeni dosje

Smaal Tokk je primorski gangsta reper, nenasitni blebetač, jezični docent ritmične poezije.  »Unotisto« je njegov studijski prvenec, na njem je kar 16. točk, kar nekaj med njimi nekakšnih nekaj sekundnih zabavnih »premorov« med pravimi, to…

Rockovsko neposrednost predhodnika je v celoti nadomestila subtilno zapeljana zgodba temelječa na eksperimentiranju z elektroniko. »Črni album«preseneča naprej. Bend je ustvaril pravzaprav nasprotni pol »belega albuma«.

Ljubitelji melodičnega pristopa k progresivnemu rocku so s Section IV, kateri so s »Superhuman« ustvarili presenetljivo kvaliteten prvenec, dobili novo, nadvse ambiciozno in talentirano skupino na katero bo potrebno v prihodnosti še resno…

»European Journey« je navdušujoči koncertni dokument, ki je izšel ravno ob pravem času, saj je od zadnjega Threshold koncertnega albuma »Surface to Stage« (2006) minilo že devet let in v tem času se je zgodilo marsikaj ter nabralo kar nekaj…

Če ste družino Zappa doslej poznali le po očetu Franku, vas Dweezil vabi, da spoznate še mlajše sile v njihovem glasbenem  delovanju.

»KaLIVEoscope« ponuja ultimativno prog orgijo za vse tiste, ki obožujejo koncertno interpretacijo več kot dvajsetminutnih, konceptualno obarvanih epov v režiji štirih prvakov svojih inštrumentov, pri čemer se ne sme prezreti Leonardovega…

Z nekaj več izkušnjami in minimalnimi korekcijami, predvsem na vokalnem področju, bodo Osta Love, ki so z »The Isle of Dogs« ustvarili imeniten izdelek s številnimi globokimi trenutki in kvalitetno produkcijo, že v bližnji prihodnosti po…

The Necrotic Manifesto oboževalcev ne bi smel razočarati, ker ima vse, kar lahko od Aborted pričakujemo.

Anareta je prinesla nekaj kar v death metalu manjka skoraj kot vode v puščavi – inovativnost in svežino – Horrendous pa niso bend, ki bi ga lahko povzeli le kot bedno vsoto bendov iz preteklosti.

 »Ride the Tiger« je po dolžini bližje EP-ju, saj z alternativno verzijo »Love Under Fire« vsebuje le dobre pol ure glasbe, tako, da gre za historično izdajo, ki bo razveselila samo najbolj vnete pristaše obeh glasbenih ikon.

Jeff Lynne je z »Alone in the Universe« ustvaril všečen album, ki zvesto sledi klasičnemu ELO izročilu in je kot tak narejen po željah večine privržencev, kar je bil tudi njegov glavni namen.

Colin Bass bo z »At Wild End« vznemiril le malokaterega Camel privrženca, čeprav gre z aranžerskega, liričnega in inštrumentalnega vidika za popolnoma dostojen dosežek s katerim je povedal natanko to, kar je želel.

»Solidarity – Live in Konin« je obveza za vse Galahad privržence, saj gre za sijajen koncertni prikaz njihovega lika in dela ob ustrezni počastitvi tridesete obletnice delovanja.

Najbolj obsežen album Swallow the Sun, ki je dolg več kot dve uri in pol, ne moremo konzumirati kot McDonaldsov hamburger, temveč bolj kot zajetno nedeljsko kosilo.

»A Spark In The Aether« bi si zaslužil naziv mojstrovine, če ne bi trpel za kronično The Tangent boleznijo – Tillisonovim obupnim petjem, ki skorajda uniči ves poslušalski užitek.

»Another Life« bo med kopico izvrstnih progrockovskih albumov, ki so izšli v letu 2015 in so bili plod nekaterih bolj razvpitih izvajalcev, zelo verjetno ostal spregledan, čeprav je John uspel ustvariti sijajen izdelek, katerega se lahko…

Slogovno je »At Peace« zagotovo najbolj oddaljen od dotedanjega Jade Warrior zvočnega izročila, ki je temeljilo na precej bolj progresivni in umetniški ravni.

Vrzel, ki je v švedskem death metalu nastala po prezgodnji upokojitvi Dismember. so se odločili zapolniti stockholmski Lik in s prvencem Mass Funeral Evocation jim je to več kot le uspelo.

Pri Within the Ruins deluje, da so si za glavni navdih vzeli tisti nadležen zvok, ko CD zašteka v predvajalniku, kar pa so prebrisano nadgradili.

Satan so klasično ime na heavy metalski prižnici sveta. Po vrnitvi na sceno leta 2013 s fenomenalnim albumom »Life Sentence«, zadržuje tudi novi album »Atom by Atom« izjemno navdahnjenost.

"»Transcience« je redek, dvojni LP, ki vsebuje nekatere najbolj slikovite trenutke Stevenove kariere med letoma 2002 in 2015."

»Transcience« je precej nepotrebna dvojna LP izdaja, ki bo zanimiva samo za Wilsonove najbolj zveste privržence, saj razen na novo odigrane verzije »Lazarus« ne prinaša ničesar novega.

Yes so bili leta 1972, ko so v istem letu izdali kar dve mojstrovini, »Fragile« in »Close to the Edge«, na vrhuncu svojih artističnih moči in zato gre za imenitni koncertni dokument s posebno emocionalno vrednostjo za vse zveste privržence.

Wolfheart s Shadow World uprizarjajo melodičen death metal, ki je bil pozabljen ali pa ni niti obstajal.

»Like It Is: Yes at the Mesa Arts Center« predstavlja najboljše kar je bila na odru zmožna ponuditi »Heaven & Earth« verzija Yes.

Anderson in Ponty sta z »Better Late Than Never« posnela poslušljiv, a nevznemirljiv in docela nenavdahnjen koncertni dosežek, ki bo osrečil zgolj najbolj vnete privržence njunih solo karier.

Caligula's Horse so z Bloom ponovno pokazali svoj potencial in posebnost avstralske scene. Povezava alternativnega in progresivnega rocka deluje pri tej skupini smiselna in tudi obetavna, čeprav ne gre za neke hude inovacije.

Once Was Never na svojem debitantskem EPju popeljejo na sprehod po temi, kjer med lomastenjem valov edino upanje in zavetje pred grozotami predstavlja utripajoča luč svetilnika...

Novi album kombinacije odličnih in prekaljenih glasbenikov, ki so usekani na zapuščino stare šole rock'n'rolla in so se med drugim kalili v skupinah Black Sabbath, Blue Öyster Cult, Rainbow, Cactus, Riot in Masterplan.

Založba: Century Media RecordsProdukcija: Chris "Zeuss" HarrisDatum izida: 02.10.2015Dolžina albuma: 64.23 minZvrst: Art Metal Queensryche se vračajo z drugim studijskim albumom po brodolomu skupine v času mučnega razhajanja z…

Novi Queensryche album prinaša še bolj razburljivo nadaljevanje zgodbe podane na predhodniku. Je namreč občutno bolj progresiven in idejno razgiban in zato v glasbenem artizmu nedvoumno bolj izzivalen.

Zdi se, da Tateova glasbena formula, ki jo je vrsto let vrinjal v glasbo Queensryche in je bila zlasti v letih po izdaji Queensryche albuma »Promised Land« deležna enormnih kritik, naposled resnično dobro vžiga.

Glede na to, kako je zadnja leta Kotzen hitro nizal svoje studijske albume, je jasno, da mu kreativnost nikakor ni usahnila, tudi v oziru ustvarjanja materiala za novi The Winery Dogs album.

Z »Dying To Live« je Joel Hoekstra z velikimi odlikami položil izpit komponista, aranžerja in producenta, ki lahko kredibilno ustvarja tudi klasične rockovske kompozicije, v katere se obvezno vključuje vokal.

Prerojeni Stryper, v žepu z odličnim novim studijskim manifestom »Fallen«, polnim nove kreativne svežine in idejne razgibanosti prepoznavnega glasbenega dosjeja skupine, ne popuščajo in se ne predajajo.

Vsi tisti, ki v zadnjih letih spremljajo glasbene aktivnosti Nada Sylvana ne bodo pretirano presenečeni, da »Courting The Widow« zveni kot kakšen nikoli izdani Genesis album iz obdobja med letoma 1971 in 1977.

Shadows Of The Dying Sun odlikuje dodelanost, diverziteta in tudi nepredvidljivost. Je dokaz zrelosti in obenem lahko tudi prelomna točka za kasnejše ustvarjanje, ki ima predvsem element odprtosti.

Album »Waterfall« ostaja Mollov manifest velike privrženosti lika in dela klasičnih rock zasedb, ki so utemeljile hard rock v sedemdesetih. Posebno noto dodaja z novo izjemno vokalno predstavo znameniti Glenn Hughes.

»Battering Ram« je studijsko ustvarjalna konstanta skupine! Pravi Saxon album od glave do pete. Nič manj nič več. 

Prikupna plovba proti luni!

Ljubitelji britanske šole AOR glasbe in melodičnega rocka, kot tudi ljubitelji izvajalcev, ki so tako ali drugače povezani z imenom Mike Slamer (Slamer, Seventh Key, Steelhouse Lane), bodo nad tem izdelkom več kot navdušeni.  

V novih skladbah in na albumu "Golgotha" je zadržan naboj in energija, ki okarakterizira lik kopice ali velike večine preteklih albumov skupine. 

Virtuozna orgija »Culture Clash Live!« je prava koncertna poslastica za vsakogar, ki ima vsaj občasno rad duhovito usmerjen, inštrumentalni jazz fusion, začinjen z občasnimi izbruhi absurdnega humorja ter 'težkih' kitarskih pasaž.

Omejena, božična izdaja »Chile For The Time Of Year« se ponaša z odličnim naborom koncertnih izvedb v režiji 'najbolj skrbno varovane britanske glasbene skrivnosti'.

Gre za ponatis historičnega koncerta zasedbe Gamma Ray, ki je bil doslej dostopen le v obliki VHS kasete originalno izdane leta 1990! Za prave ljubitelje power metala nadobvezna naložba torej!

»Uprooted« je spodobna zbirka nekaterih najbolj zanimivih del iz dosedanjega opusa relativno mladih, vendar nadvse ambicioznih progresivcev, ki sebe ne jemljejo pretirano resno.

Monarchy je dokaz, da tehničen death metal še ni iztrošen. Z malo domišljije se pojavi veliko manevrskega prostora, ki so ga Rivers Of Nihil dobro izkoristili. Album odlikuje brutalnost, tehničnost, mračnost ter polno zanimivih obratov, ki…

Predvidljiv format »neškodljivih«, alternativno rockovskih skladbic, ki pa mu nad vsem poveljuje izdelana čut postavljanja aranžmajev in prepričljivo učinkovanje kemičnih vezi, ki jih skozi interpretacijo in igro razvija tovarišija tega…

"V zdravih glasbenih okoliščinah lahko predstavlja »Ujemi val« lepo popestritev slovenskega srednjevalovskega glasbenega utripa, ki pa na naših tleh za enkrat žal nima izdelane značajske prepoznavnosti."

Trinajsti album danskih simfoničnih rockerjev z  naslovom »Devil's Dozen« ne prinaša ničesar, kar bi zamajalo ustaljeno pot, ki jo opravlja Zemlja na svojem obhodu po ekliptični osi okrog Sonca. Predvidljivo, preizkušeno, že prepakirano in…

Tu je še en album izjemnega in enkratnega mojstra šeststrunske biblije Georgea Lyncha ter njegove vražje glasbene ekipe. Več kot izvrsten seveda!

»The Elegance Machine« je v celoti izredno dober studijski album, ki se s kompetenco predhodnika »Sirens« ne more v celoti pohvaliti, večina skladb na njem, pa ohranja tipsko AORovsko prevzetnost britanske branže, s prepoznavnim ščepcem…

»Rattle That Lock« je nazoren dokaz, da je Gilmourja dokončno, tudi v glasbenem oziru, dohitela spoštljiva starost, ki seva skozi večino tega precej zaspanega in monotonega albuma z redkimi resnično navdahnjenimi trenutki.

Druga kompilacija ene najbolj poznanih in prepoznanih rockovskih skupin na slovenskih tleh.

»V bližini ljudi« ohranja tipske karakteristike predhodnika "Trinajst", kot tudi prepoznavno glasbeno vizijo, ki se jo drži skupina v novi dobi. Z izrazno drznejšim rockovskim pečatom, ki je tako sproduciral še več hrupa!

»Eternal« ni tako mračen album, kot to velja za odlični predhodnik »Nemesis«. Zadržuje vse kvalitete predhodnika ter tipske karakteristike zvoka in sloga skupine, ki popolnoma prerojena, sklada in ustvarja v novih časih novo glasbo bolje…

Purposeful Porpoise je novorojena, konceptualno usmerjena superskupina, katero bo večina ljubiteljev progresivnega rocka zagotovo sprejela z odpritimi rokami, saj so že s svojim prvencem »The Water Games« ustvarili mojstrovino zavidljivih…

Vsi tisti, ki jim je blizu udarnejši pristop k prog rocku z rahlim arenarockerskim priokusom, se bodo zabavali ob poslušanju »King For a Day«, čeprav album kot celota ne predstavlja nobenega evolucijskega prehoda banda na višjo artistično…

»Tres Caballeros« je brez dvoma eden izmed inštrumentalnih vrhuncev progresivnega rocka v letu 2015 v katerem bodo zagotovo brezmejno uživali vsi, ki prisegajo na najboljše in najbolj iskane glasbene virtuoze tega sveta.

»The Bridge« bo všeč predvsem ljubiteljem orkestralne in operetne glasbe, medtem ko si je težko predstavljati, da bo, razen kakšnega specifičnega privrženca skupine Queen, ki bo užival v bogatih vokalnih harmonijah in operetnem pristopu…

Goblin Rebirth so ustvarili sijajen prvenec prek katerega zlahka zaživi koncept o rojstvu malega demonskega bitja, ki je prišlo kaznovat propadajoče človeštvo, obenem pa so uspešno združili klasični Goblin zvočni pristop z nekaterimi…

"»Four of a Kind« je klasični Goblin album, ki ohranja in nadaljuje imenitno »Roller« zapuščino, zato se ga lahko že zdaj mirne duše uvrsti med vrhunce njihove obsežne in turbulentne kariere. "

»Four of a Kind« je klasični Goblin album, ki ohranja in nadaljuje imenitno »Roller« zapuščino, zato se ga lahko že zdaj mirne duše uvrsti med vrhunce njihove obsežne in turbulentne kariere.

Galahad so z »Beyond The Realms of Euphoria«, še enim neoprog triumfom, dopolnili imenitnost njegovega predhodnika »Battle Scars« ter tako v enem letu nanizali kar dva odlična studijska dosežka, kar je v današnjih časih vsekakor redko…

»Štancanje« albumov se redko dobro obrestuje. Pri Kataklysm se to več kot očitno občuti s pomanjkanjem pravih idej ter pretiranim sledenjem trendom.

Vsi Haken navdušenci, katerih je v zadnjih letih, po zaslugi čedalje bolj ambicioznih in eksperimentalnih dosežkih vse več, bodo z EP-jem »Restoration« veliko lažje čakali na novi studijski album, ki očitno ne bo izšel pred letom 2016.