Recenzije

Tretji album imenovan »The Scissors« tako (po pričakovanju) ohranja glasbeno vizionarstvo obeh studijskih predhodnikov. Ugotovitev, da se trio na novem albumu izpovedno ne razvija nikamor več, ni težka.

»Electric Punishment« je natanko to kar je Thorpe želel. Posneti malo drugačen, pa vseeno še vedno pravi Vicious Rumors album.

Haiku Garden gradijo temačno »sladko grenko« psihoidno amosferično kuliso glasbenega značaja, ki ga poganja shoegazerski revitalizem, kakršnega so pred mnogimi leti utemeljile zasedbe, zlasti pod vplivom delovanja The Jesus And Mary Chain…

»Live You To Death 2 – American Punishment« ponuja izvrsten izobraževalni rekvizit za vsakogar, ki skupine še ne pozna in goji naklonjenost do stare šole ameriškega »speed/thrash« metala.

Po štirih letih so se Gojira uspeli vrniti z novim, drugačnim albumom, ki je dal oboževalcem krepko za mislit. Magma zna biti nekaterim s svojo emocionalnostjo in zasanjanostjo tudi trn v peti, čeprav gre za raznolik izdelek in obenem…

Symphony X so s »Twilight in Olympus« ustvarili enega izmed svojih ključnih dosežkov in si na ta račun zasluženo priborili večjo prepoznavnost med tistimi ljubitelji progresivnega metala, ki niso prisegali zgolj na Dream Theater.

»Who We Are« je še en odličen studijski izdelek, ki je uspešno nasledil kakovostno težko prekosljivi predhodnik »Stereo Messiah«, Vega pa ostajajo z novim albumom, eni glavnih »promotorjev« AOR revitalizma ubranega po klasični britanski…

Čeprav je minilo že  pet mesecev od dne uradnega izida tega albuma, ga je vredno predstaviti, saj gre za nadvse kvalitetno delo, ki ga uvrščamo v špico letošnjih izdaj v modernem dometu melodičnorockovskega žanra.

Površno in na palec odmerjeno je zgodba o Radio Mondo, kot bi križal Nula Kelvina  z zasedbo Čedahuči.

Založba: Frontiers Music Srl. Datum izida: 22.01.2016 Produkcija: Eric Martensson Dolžina albuma: 44.01 Zvrst: Melodic Rock / Hard Rock Čeprav je minilo že  pet mesecev od dne uradnega izida tega albuma, ga je vredno predstaviti, saj gre…

Založba: Frontiers Music Srl. Datum izida: 22.01.2016 Produkcija: Eric Martensson Dolžina albuma: 44.01 Zvrst: Melodic Rock / Hard Rock Čeprav je minilo že  pet mesecev od dne uradnega izida tega albuma, ga je vredno predstaviti, saj gre…

Pejsaž 16. ljudskih točk so Petzapet tako prikrojili svojemu glasbenemu telesu! V bistroumnih adaptacijah izvirnikov, v siju iskrivo raziskovalnega žara vizije pet-vokalnega glasbenega telesa. 

Ljubki etno melos v katerega se sem in tja vrine kakšna jazzovska nota, od nekje že znano zveneč, pa še vedno dovolj vznemirljiv, saj je »tAman«  vseskozi  predstavljen v žaru interpretacije, ki si je učinkovito izborila noto sebi lastne…

»Zaženi nov dan« je prijeten album, ki nagovarja poslušalca »tiho«, nevsiljivo in povsem nepretenciozno. Možne so vzporednice z likom in delom starošolskih zasedb polpretekle zgodovine slovenskega rocka, kot so denimo September..

»The Tokyo Tapes« je eden izmed najboljših Hackettovih koncertnih albumov, saj se ponaša s sanjsko setlisto in zvezdniško zasedbo, katera bi lahko tvorila fenomenalno progrockovsko superskupino, če bi ostali skupaj za dlje časa.

"Amandolat" je nadaljevanje glasbenega vizionarstva s točke, kjer se je zgodba o albumu »Medinteran« zaključila, natančneje povedano, kjer je "Medinteran" pustil »odprti konec«. Zaigran s fantastičnim občutkom izrednega glasbenega…

Založba: CelinkaLeto izida: 2016Produkcija: Dejan RadičevićDolžina albuma: 26.22 minZvrst: Rock / Blues El Kachon so pridna in podjetna skupina. Ni se še polegel dobro prah od izdaje drugega studijskega albuma »Permanently…

Založba: CelinkaLeto izida: 2016Produkcija: Dejan RadičevićDolžina albuma: 26.22 minZvrst: Rock / Blues El Kachon so pridna in podjetna skupina. Ni se še polegel dobro prah od izdaje drugega studijskega albuma »Permanently…

Menjava angleščine za slovenščino je v celoti uspela. Bend je z novim albumom zadržal svojo avtorsko pečatnost, prav tako prepoznavni glasbeni karakter. Artistično zorenje se torej nadaljuje. 

Ob takšni zavzetosti, kot jo izkazuje studijski prvenec, si lahko od Stray Train v prihodnje obetamo še več zanimivih retrozvočno brcajočih  hard'n'heavy blues rock cvetk. 

Album h kateremu ne smete hiteti, album, ki vas sam pokliče, pa vseeno album, ki ga vodite vi. Vi ste njegov pilot.

"isla De Muerta" utrjuje zvočne karakteristike novih Ten, vzdržuje in utrjuje vibracijo predhodnika "Albion".

»The Devils Strikes Again« je album, ki so se ga nekateri ljubitelji skupine upravičeno »bali«, vendar pa je Peavy preveč izkušen in prefrigan, da ne bi pred režijo albuma, prevzel vse pomembne ukrepe, da si slučajno ne zabije žebljev v…

»Maida Vale« je dandanes kar precejšnja rariteta, saj je izšel za obskurno založbo Band of Joy Records, vendar bo pravi privrženec skupine z malo truda vseeno našel pot do tega redkega, vendar vseeno nadvse zanimivega dokumenta.

"Trije glasbeniki razvijajo skozi material izredno, skorajda intuitivno zaznavanje, ko se združujejo v to enovito in edinstveno glasbeno slikanico."

"Trije glasbeniki razvijajo skozi material izredno, skorajda intuitivno zaznavanje, ko se združujejo v to enovito in edinstveno glasbeno slikanico."

First Fragment so ustvarili album, ki ima potencial postati žanrska kultna klasika. Dasein je definitivno izdelek, vreden poslušanja, in resen pretendent za najboljši debitantski album leta.

Združevanje neoklasičnih elementov s tradicionalnim ljudskim melosom in domiselnostjo vložkov improvizacije, v samoniklo in samoraslo glasbeno mešanico na relaciji dialoga viole, čela in kitare.

»Present Thoughts« je album prijetno razgibane vožnje po pisti tradicionalnih glasbenih smernic v jazzu, ki jih kvartet z Jakom v središču, uspešno preliva v moderni jazzovsko-glasbeni milje novih časov.

Pogrešljiva točka kariere, kjer si je Jorn Lande s svojo skupino privoščil nekaj prijetnih uric oddiha in zabave v studiu, odpel nekaj skladb, ki so mu skozi leta obstale v ušesih.

Vrnitev legend z odličnim novim studijskim albumom!

»Spiral of Fear« je do tega dne najbolj zrel in komponistično definiran, če ne kar dovršen album skupine. Preprosto zato, ker je nastajal v zelo dolgem obdobju. Le da boste zaplesali tokrat po mehkejših notah.

 »Protocol III.« je namreč enakovredna glasbena zgodba albumu »Protocol II.«, z nekaj trenutki, ki vdihujejo novemu izdelku, po pričakovanju, posebno karizmo.

Eksperimentalno razpoloženi raziskovalci angleške folklore so s »Folklore« ustvarili novo mojstrovino, ki je morda celo najboljši Big Big Train album do zdaj.

"»Titancraft« je za ušesa nekoliko prijaznejši album od svojih predhodnikov. Celo »vesel«, v misel vskočijo celo Freedom Call, svetel in pozitivno kipeč. Drži se preverjenih šablon."

"»Titancraft« je za ušesa nekoliko prijaznejši album od svojih predhodnikov. Celo »vesel«, v misel vskočijo celo Freedom Call, svetel in pozitivno kipeč. Drži se preverjenih šablon."

Album, zagrizeno ustvarjen po recepturi, ki bo ugajala dolgoletnim privržencem skupine, sicer pa so Iron Savior že videli in živeli čase večje kreativne navdahnjenosti. Solidno, a nič posebnega.

Če so Killswitch Engage z Disarm the Descent naredili povratek, so z Incarnate ne samo potrdili svojo vrhunsko formo, temveč tudi naredili korak naprej.

"XI" pobira najboljše iz zapuščine starega in to učinkovito preliva v esenco današnjih Metal Church. Tradicija zveni. Retrosučno in potentno, S povratnikom Mikeom Howeom v postavi.  

Hawkwind vesoljska posadka pod vodstvom neuničljivega kapitana Davea Brocka je z »The Machine Stops« ustvarila enega izmed svojih najboljših albumov po koncu klasičnega obdobja (sedemdeseta leta prejšnjega stoletja).

Gre za ekipo izkušenih glasbenikov, ki je previdno »tipala« tla in povratno odzivnost glasbenega okolja, preden se je odločila izdati za taisto okolico »sprejemljiv in spravljiv« studijski prvenec »I Am Co.Da«.

Frostbite na svojem prvencu prepričljivo in spretno stkejo mrežo black metala, progresivnega metala in death metala predvsem gothenburške šole, pri tem kar počnejo pa so precej samosvoji z dovolj veliko mero originalnosti, da ni mogoče kar…

V celokupnem seštevku je to še vedno soliden album, ki je idejno sicer siromašen, brez prave karizme in tega ne more prikriti niti Joe Lynn Turner, z vsemi svojimi vokalnimi čari.

Kvintet Circus Maximus deluje še naprej v nespremenjeni postavi in dostavlja, po štirih letih od izida album »Nine«, svoj četrti dolgometražni dosežek z naslovom »Havoc«. V svojem slogu seveda. 

Kri je močan prvenec, ki vzpostavi identiteto Brezna in pušča še nekaj prostora za napredek v prihodnje.

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bosta v svojevrstno glasbeno zgodbo spojila svoja instrumenta in svoje glasbeno vizionarstvo harmonikar Marko Brdnik in kitarist Uroš Rakovec.

Najslašje stvari se zgodijo vselej takrat, ko jih najmanj pričakuješ.

Found in Far Away Places ni tipični komercialno naravnan izdelek. Lahko se sicer pohvali s prijetno, nalezljivo melodiko, a obenem je poslušalec deležen tudi bolj kompleksno naravnane godbe, nepričakovanih obratov ter nevsakdanjih…

»The Defiants«, več kot spretno nadomešča material za novi Danger Danger album. Pravzaprav dejansko to tudi je, le da je podpisan pod drugega izvajalca.

Trinajst odlično zasoljenih točk prvovrstnega hardrockovskega maševanja ne popušča niti za hip v svoji izpovedi. Treat znova dokazujejo svojo artistično veličino, ki jih postavlja na posebno mesto hardrockerskega zemljevida sveta.

»Cargo« je koncertni album, ki je odlično odigran. Tudi zveni odlično. Zmotijo pa nekatere druge "malenkosti". 

Morda naslov vara, a srca dolgoživih hardorckerjev, ki so nastali leta 1992 v nemškem Duisburgu, še zdaleč niso naveličana.

Osvežene klasike legendarnih hard rockerjev iz nemškega Ingolstadta. Na novo zaigrane. Na novo aranžirane. Z novo postavo skupine, ki s to dvojno kompilacijo obeležuje 30. let delovanja! 

"Prismojeni profesorji bluesa so skupina, ki je neskromno povedano rojena, da zavlada odrom mednarodnega prizorišča in da s svojo glasbo zavzame ter očara tudi preostali svet."

"Prismojeni profesorji bluesa so skupina, ki je neskromno povedano rojena, da zavlada odrom mednarodnega prizorišča in da s svojo glasbo zavzame ter očara tudi preostali svet."

Prismojeni profesorji bluesa so svojevrstni fenomen in neulovljiv presežek slovenske glasbene scene. "Family" je mali svetovni leksikon blues glasbe, očarljivega komponističnega žara in neulovljive izvedbene strasti.

Latino vročica v zvočni režiji skupine Santana na »Santana IV« spet zveni tako kot v njihovih najboljših časih tako, da si lahko dolgoletni privrženci legendarnega kitarskega korenjaka, ki še niso obupali nad njim, lahko oddahnejo.

Ricka Springfielda je tokrat odneslo v zvoke countryja, kar je morda za stare oboževalce presenečenje, a glasba je v večini skladb popolnoma spodobna. Za razliko od dveh temačnejših albumov izpred desetletja je tokratni presenetljivo sončen…

»From Stone and Steel« predstavlja prijetno ogrevanje pred novim studijskim albumom, ki izide maja 2016 in bo nosil naslov »Folklore«, kar pomeni, da bo šlo za še en zelo angleško obarvan izdelek.

Album, ki zadržuje mladostniško neukročenost na zrela leta skupine. Album posnet z žarom, kot da bi se za Cheap Trick še vedno pisalo leto 1977.

Album »Luni Tuns« je pravzaprav kompilacija prebranih del skupine, se pravi izbor najboljšega med najboljšim, ki dostavlja 19. na novo zaigranih klasičnih del skupine.

Top Stripper prinašajo eno lepših presenečenj na večno podhranjeno slovensko hardrockovsko sceno. "Luck Don't Come Cheap" je dokument, ki odpira skupini vrata na stežaj tudi pri konkuriranju na mednarodnem prizorišču.

Tako kot na predhodnih albumih »Primo« ter »2«, vzdržujejo Calegaria tudi na albumu »Calegaria & Friends« strogo začrtani fokus, ki sledi preigravanju izročila istrskega ljudskega melosa.

Slovensko – indijska naveza, v katero sta trčili dve pevki povsem nepričakovano, je uspela splesti izredno zanimiv album, ki ponuja v dani malhi eksperimentiranja, neverjeten spoj glasbenih svetov. 

Deströyer 666 skozi Wildfire zdrvijo neizprosno kot vsi štirje jezdeci apokalipse v enem in za seboj pustijo zgolj čisto pustinjo, ki jo prepreda velik oblak ognjevitega soliranja, neizprosne rifaže in vrhunskih »sing-a-long refrenov«.

Haken na »Affinity« lepo dokažejo kako se lahko na inovativen način uspešno združuje nekatere navidezno nezdružljive zvočne elemente iz sveta progresivnega metala, simfoničnega prog rocka ter novega vala/art rocka osemdesetih. 

Solaže Slavka Lebarja ostajajo prava poezija in k sreči edina prava svetla točka tega albuma, ki bi v neki drugi zgodbi lahko zasijal znatno intenzivneje.

Lačni Franz se je rodil torej znova. Da potrka še enkrat na našo vest, nas s hudomušno, a stvarno Predinovo poezijo enkrat več zdrami, prebudi, pretrese, zapelje. Zapelje v svojo novo slikanico rock'n'rolla.

The Flower Kings so s »Stardust We Are« dokazali, da jim snovanje dvojnih albumov ne dela pretiranih preglavic, čeprav je tolikšna količina glasbe velikokrat lahko tudi dvorezen meč, saj poleg briljantnih trenutkov ne manjka tudi nekaj…

Švedski vikingi Amon Amarth se vračajo - tokrat z jubilejnim desetim albumom!

»Kdo bo pil iz bistrega studenca?« je izjemno smelo in pogumno dejanje ter eden najlepših dokumentov, ki bo pravega folk purista v svobodoljubju spreobračanja ljudskega glasbenega žargona, novi glasbeni dimenziji naproti, nepovratno…

»Kdo bo pil iz bistrega studenca?« je izjemno smelo in pogumno dejanje ter eden najlepših dokumentov, ki bo pravega folk purista v svobodoljubju spreobračanja ljudskega glasbenega žargona, novi glasbeni dimenziji naproti, nepovratno…

Album »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« deluje v svojem toplo-čutno organskem stvarstvu zvočne živosti, obenem milo in krhko, kemično prožno in slikovito, občevanje gradnikov zvoka pa je vseskozi neverjetno usklajeno.

Persons From Porlock je glasbeno »odbit« garažni in rockovskemu podtalju zapisani ljubljanski kvartet.  Ne da bi slučajno koga kopirali, a preprosto ustvarjajo "trip-oidna" vzdušja, ki delujejo asociativno retro-zvočno, psihadelično. 

Rezultat je kompaktneje formatiran album, zlasti v artističnem smislu izpovedne vizije še bolj jasno fokusiran album, ki deluje občasno celo prej »bendovsko«, kot »kantavtorsko«.

IQ so z dvojno mojstrovino »Subterranea« ustvarili enega izmed vrhuncev svoje razburkane kariere ter obenem enega izmed ključnih konceptualnih albumov neo-progresivnega rocka.

Beloruski kitarski mitraljezec Victor Smolski velja danes v svetu metala za eno najbolj cenjenih imen, kar se tiče skladateljskih sposobnosti. Almanac je njegova nova skupina in "Tsar" studijski prvenec.

Glede na idejno oropanost in srčno osirotelost predhodnika, ki je vse prej, kot album vreden naziva »The King of Metal«, popravlja »Infinte Entanglement« v marsičem okus in tako vrača Bayleya na stare tirnice avtorskega ustvarjanja.

V svojem “revitalizmu«  so šli Deck Janiels celo tako daleč, da lahko v njihovem zavzetem embalažiranju in recikliranju Angus Young riffovske tradicije na tem mestu zapišem, da so Deck Janiels ustvarili 10. najboljših skladb, ki jih AC/DC…

Under the Red Cloud z desetimi skladbami vsekakor prepriča. Skupina s svojo konsistentnostjo ne želi razočarati oboževalcev, obenem pa poskusi tudi kaj novega, a tu ne gre za neke hude ekskurze, s katerimi bi lahko tvegali izgubo…

Sea of Ignorance že v prvih trenutkih pokaže, da so Brutality v letu 2016 neizprosna uničevalna sila, ki te pokosi kot horda Mongolov ali udarni val eksplozije jedrske bombe.

Peti studijski izdelek Textures mogoče ni presežek, je pa dobra vrnitev, ki daje dobre obete za prihodnost skupine. Album ima vse, kar si lahko želimo od skupine: kompleksnost, udarnost, melodičnost in atmosfero.

Deathgasm čudovito nadaljuje tradicijo novozelandskega črnohumornega gnusa, gotovo pa bo postal obvezni halloween menage-a-trois z BrainDead in Evil Dead (s pivom in pico v rokah seveda).

Brezgrajno dvojno koncertno poslastico »Live in Toronto« se lahko brez zadržkov razglasi za zmagoslavno vrnitev najpomembnejše progresivnorockovske skupine vseh časov.

Z mladostniškim elanom prepojeni »Sacred Blood »Divine« Lies« je nazoren dokaz, da Magnum, kljub temu, da so njihovi najboljši ustvarjalni trenutki že zdavnaj mimo, še zdaleč ni moč odpisati.

IQ so na »Ever« obnovili zmagovito simfoprogrockovsko formulo, spodobno modernizirali svoj zvok ter ustvarili nekaj nadvse vznemirljivih del, katere večinoma razganja od melodramatičnosti, zato ni presenetljivo, da gre za enega ključnih…

Mojstri skandinavske mračnine in otožnosti so z »Indian Summer« na dostojen način zaključili svojo kratko, vendar občudovanja vredno kariero.

Tudi na svojem drugem studijskem albumu Inmate ostajajo pri preverjeni formuli z le minimalnimi odstopanji od ustaljenih smernic modernega melodičnega metala/metalcora.

Landmarq so se po izidu »The Vision Pit« s težkim srcem poslovili od Damiana Wilsona, ki je bil tako rekoč glavni razlog, da so njihovi prvi trije albumi še vedno zanimivi za številne ljubitelje neo-prog rocka ter tudi progresivnega metala.

Trajanje albuma: 57:56 Produkcija: V. Santura in Obscura Datum izdaje: februar, 2016 Založba: Relapse Records Ocena: 10/10 Nemški progresivni death metalci Obscura so v zadnjih štirih letih doživeli mnogo sprememb. Po izdaji…

Steffen Kummerer je dokazal, da je glavna gonilna sila banda Obscura, in Akroasis je dokaz, da dobro ve, kaj dela.

»Talk« je predstavljal posrečen zaključek neke ere, čeprav znotraj Yes diskografije ob kopici precej boljših albumov ne zaseda preveč uglednega mesta.

»Live At The Royal Albert Hall« je soliden koncertni album in eden redkih pozitivnih trenutkov relativno kratke vnovične združitve legendarnega tria, ki je žal trajala samo sedem let, saj so nesoglasja med njimi sčasoma postala prevelika.

Post Society ni samo začasen postanek na veličastnem Voivod popotovanju, temveč izdelek, ki se brez težav zlahka postavi ob največje dosežke benda.

»M« je, kot studijski prvenec, zelo lep glasbeni dosežek, sploh glede na obubožano slovensko hard rock sceno, na katerega je lahko Matic s kolegi, ki so mu pomagali pri snemanju, več kot ponosen in ga lahko z največjim užitkom kredibilno…

Gre za nov dokument na katerem so Bernays Propaganda preizkusili novosti ter jih uspešno in povsem »neboleče« vključili v svoj samonikli glasbeni dosje.

Izvrsten album, ki ga preveva prava zmes nebrzdane metalizirano voltažne erupcije popadljivih kitarskih fraz, čvrsto definiranih muzikaličnih form ter razbeljena strastno živa izvedbena zvočnost. 

»XX« je izvrstni koncertni dokument z »The Unquiet Sky« turneje, katerega Arena privrženci zagotovo ne bodo spregledali, saj predstavlja nadvse ustrezen poklon dvajseti obletnici delovanja prekaljenih neoprogresivcev.

Mož, ki s svojim vizionarstvom preseneča na vsakem koraku, se je tokrat odločil za realizacijo nadvse ambiciozne in nevsakdanje ideje. Ustvaril je 14. skladb (s teksti vred) ter podelil vokalne vloge med 13. različnih ženskih karakterjev.

Abiotic so se s Casuistry podali na pravo pot. Skupina v dobrih 35 minutah potrdi, da so dobri glasbeniki, ki bodo poskusili kaj novega, ne le sledili trendom.