Arhiv Arhiv 9138 posts 0 comments

»Walpurgis« je bil dragocen dosežek za švicarski proto-prog, čeprav je kot celota povsem povprečen album, ki je tudi zaradi svoje premalo avanturistične narave slabo prestal test časa.

Seveda pa so skladbe Keeping Me Alive, She, One of a King, These Eyes, pravi paradni konji s katerim vzdržujejo Tygers of Pan Tang čvrsto vez s prvo polovico osemdesetih, kar dela ta album vsekakor privlačen. 

Po »Seven Weeks: Live in America« izdanem leta 2004 je to drugi uradno izdani koncertni dokument skupine, k sreči za založbo Frontiers Records, zato je dostopen tudi na evropskem trgu

Family so z »Music In A Doll's House« ustvarili enega izmed temeljnih kamnov zgodnjega progresivnega rocka, še preden se je razširilo poimenovanje za novo glasbeno gibanje.

S »Framework« so Work Of Art izpilili svoje razumevanje, prevajanje in podajanje zapuščine AOR žanra do takšne perfekcije, da jim v revitalizmu v tem trenutku skorajda ni para na planetu. 

Beefheartov prvenec se lahko po inovativnosti posameznih glasbenih idej, če že ne po provokativnosti in eklektičnosti, enakopravno primerja z zgodnjimi albumi Zappe in njegovih The Mothers Of Invention.

»Revolver«, eden najboljših in najpomembnejših albumov v povesti rock glasbe, je za Beatle pomenil začetek nove ere, ki je bila v artističnem smislu brez dvoma neprecenljive vrednosti in je imela gromozanski vpliv na številna bodoča…

Metalska veselica s poroženelo in okostenelo glasbeno vrednostjo starosti biblijskih raszežnosti imenovano Tygers of Pan Tang! Na festivalu GO4Rock v italijanski Gorici.

Po začetku pravljice v Laškem, ko so se Šank Rock malo v stari, malo v renovirani postavi po dobrih treh letih premora ponovno predstavili obiskovalcem festivala Pivo in cvetje, je bilo seveda samo vprašanje časa, kdaj bodo sledili njihovi…

»The Magnificent Moodies« je bil ne preveč ugleden dosežek, ki z izjemo singla »Go Now« niti ni doživel pričakovanega komercialnega uspeha, zato so se The Moody Blues v naslednjih dveh letih odločili za popolni slogovni remont in postali…

»My Generation« je bil eden prvih znanilcev nove glasbene ere, ki je The Who za nekaj časa potisnil na vrh najbolj priljubljenih glasbenih glasnikov novopečene uporniške generacije, ki je nastala na prelomu šestdesetih, po vrhuncu in…

»Thick As A Brick – Live In Iceland« je solidni koncertni dokument, ki pa je namenjen samo največjim oboževalcem lika in dela najbolj znanega progrockovskega 'možička kopitljačka'.

»Live In Rome« je zabavno koncertno ogrevanje pred izidom Rotheryevega studijskega prvenca »The Ghost of Pripyat«, ki bo izšel 22. septembra 2014, obenem pa ponudi marsikateri odgovor kako bodo zvenele posamezne skladbe.

Oživljena magija metal prvinskosti iz časov NWOBHM gibanja s strani še enih legend!

Vse kompozicije na »Tracks From The Alps« so odigrane in aranžirane na vrhunski način in morda bi nekaj sorodnega ustvarjali tudi Genesis, če bi bili spet štirideset let mlajši in nadaljevali tam kjer so končali leta 1974, kar je morda…

»In the Red« utrjuje skupini pozicijo ene najatraktivnejših sodobnih vseženskih rock 'n' roll zasedb planeta, saj dostavljajo punce komponistično najbolj zrel izdelek kariere, s svežnjem novih potencialnih koncertnih favoritov.

 »4 Destinies« je nadvse prijeten album, ki bo najbolj zanimiv vsem ljubiteljem starošolskega simfoničnega prog rocka z močnim melodičnim pečatom, kjer so v enakovredni meri zaznavni italijanski in angleški vplivi, čeprav Alex Carpani z…

Tam po uri in pol, je Ian še enkrat »skrušen« in sit obupnega zvoka rezervne kitare vprašal v publiko: »Kaj res nihče med vami ne zna zamenjati strune na kitari?«  Pa se je pojavil dobri hrabri sivolasi mož in...

Gospod Hackett nikakor ne namerava prenehati z razvajanjem svojih privržencev. »Live At The Royal Albert Hall« je že drugi imenitni uradni koncertni album z 'Genesis Revisited' turneje.

»Live at Sea« je zaenkrat najboljši uradni koncertni posnetek aktualne Spock's Beard postave, ki vrhunec doživi z nenadejanim in emocionalnim odrskim prihodom Neala Morsea.

»Relaunch II«  je novo izkazilo izjemne aranžerske pretanjenosti in spretnosti v obdelavi karakteristik zvoka s strani skandinavskih AOR in melodičnorockovskih revitalstov.

Kotzen je glasbenik, ki v vrlini neusahljive kreativnosti vseskozi navdušuje glasbeni svet. 44. letnuk je v svoji karieri do tega dne izdal kar 18. studijskih albumov, 19. pa je ravno v nastajanju. "The Essential Richie Kotzen" sklepa krog…

»North Star« je album, ki je v prvi vrsti namenjen vsem nostalgikom, ki pogrešajo romantične glasbene čase, ko so Curved Air sredi sedemdesetih prebijali led kot ena prvih progrockovskih skupin z ženskim vokalom in violino, čeprav band niti…

Nekje globoko v gothenburškem gozdu so trije zvočni pogani pod vodstvom vihravega kitarskega bedanca zacmarili »Cooking With Pagans«, ki je eden izmed njihovih do zdaj najbolj provokativnih in prismojenih dosežkov.

Z »The Mountain« so Haken naredili velik korak naprej pri zvokovni evoluciji in oblikovanju lastne zvočne podobe, obenem pa so ustvarili enega izmed najboljših progrockovskih albumov v letu 2013, kar pomeni da so dosegli uresničitev ene…

Bil je nov četrtek in nov dan, za nov koncert v ljubljanskem Prulček baru. Starih znancev. Dobrih znancev. Moonlight Sky Trio. Da. To so tisti trije mladeniči velikih glasbenih posebnosti, velemojstri obvladovanja svojih instrumentov, ki se…

Channel Zero je s Cryptopsy, Disgorge in Jungle Rot dobil pravo dozo brutalnosti in tehničnosti. Vsekakor dober uvod v pestro jesensko sezono.

Švedi ostajajo tudi s sedmim studijskim albumom, navkljub kvalitetnemu komponiranju in obdelavi zvoki, še naprej kremenita replika.

Beardfish so na »The Void« želeli poskusiti nekaj drugačnega, nekaj osvežilnega, zato so se lotili eksperimentiranja s prog metalom, kar je na koncu izpadlo boljše kot bi si večina utegnila predstavljati.

Knight Area so z »Nine Paths« ustvarili izjemno poslušljiv in slogovno raznovrsten album, ki skozi devet kakovostno enakovrednih skladb prikaže devet obrazov te imenitne nizozemske neo-prog skupine.

Ljutomerski hard core puintarji se vračajo! Bolj živi kot kdajkoli prej vam bodo korenito "spucali" sluhovode!

Glass Hammer bi bilo krivično obtožiti, da so z »If« postali samo zelo dober, vendar brezdušen ameriški Yes klon, saj album v inštrumentalnem smislu predstavlja mešanico številnih drugih simfoprog in jazz fusion vplivov ter povsem…

»Arena: Live« je ultimativna koncertna izkušnja za vse privržence najnovejše verzije kultnih neoprogresivcev.

Še ena tipska Dragonforce plošča, s tremi, štirimi odkloni, kar prinaša v zakoličeni šabloni, ki se ne želi spreminjati, celo nekaj svežine. Očitno se znajo za hipec ali dva, tudi umiriti.

Če dodam k temu prelepemu izdelku še malo (več) osebne note, si iskreno želim, da bi se tako pristni izdelki polnokrvne avtorske samobitnosti  na slovenskem glasbenem prizorišču pogosteje porajali.

Norveški posebneži so na »Afterglow« vnovič uspešno zagnali časovni stroj in navdušili s svojo zavzeto emulacijo avtentičnega zvoka progresivnega rocka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

"Black Moon Rising" je album tipske Falconer manire! Vrnitev k drži albuma "Among Beggars And Thieves" (2008), prinaša celo najtrši in najbolj mračen izdelek v karieri skupine!

»Doomsday Afternoon« je mojstrovina sodobnega progresivnega rocka in album, ki je Phideauxa Xavierja dokončno katapultiral med najbolj vznemirljive progrockovske izvajalce 21. stoletja.

»The  Great Leap« ni predstavljal velikega skoka naprej v smislu zvokovne evolucije, vendar je bil za Phideauxa Xavierja vsekakor skok naprej, kar se tiče razvoja ambicioznih konceptualnih idej s katerimi je bil za svetlobna leta pred…

Xaxaxa utrjujejo z novim studijskim albumom še naprej zelo uspešno status ene najbolj zanimivh skupin, kar jih je vzniknilo v novem času v jugovzhodnem delu Evrope! 

»Muse« je kot celota torej drugačen album. Čeprav zveni sorodno in znano ter vzbuja asociacije z izvajalci progresivnih žanrskih vej, tlakuje učinkovito skupini pot na mesto avtorske edinstvenosti ter prepoznavnosti v siceršnji glasbeni…

»The Bedlam in Goliath« je bil najbolj razbijaški, atonalen in umazan album v (dosedanji) The Mars Volta diskografiji, kar pomeni da sta Omar in Cedric tokrat naredila korak nazaj kar se tiče aranžerske variabilnosti in melodične…

Eric Burdon ostaja tradicionalist. Nastope bi lahko zastavil bolj mainstreamovsko, a se raje prepušča zahtevam petičnejših glasbenih sladokuscev, ki se jim po krvi pretaka od boga pozabljena govorica šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Včasih so nekatere stvari tako dobre, da jih je treba nemudoma ponoviti. Tako je bilo tudi s koncertom Steamroller v Bluesiani. Četrtkovemu uvodu je sledila repriza v petek. "Same time, same place", bi rekli čez lužo.

»The Difference Machine« je predstavljal navdušujoč začetek nove in najbolj uspešne ere v dosedanji Big Big Train zgodovini.

V prvem izmed dveh zaporednih nastopov v klub Bluesiana Rock Cafe na avstrijskem Koroškem, je peklenski rock 'n' roll trio Stemaroller, ki ga zastopajo Doug Aldrich (kitara), Michael Devin (bas kitara) in Brian Tichy (bobni), pripravil…

Tinyfish s svojim prvencem niso ustvarili nič posebno vznemirljivega ali celo inovativnega, vendar so zato ponudili izjemno poslušljiv, slogovno raznovrsten, ambientalno bogat in melodičen artrockovski izdelek, ki je zanimiv tudi za…

Van Der Graaf Generator so se na »Present« v feniksovem slogu dvignili iz pepela, ko je odbila zadnja priložnost, da se po skoraj treh desetletjih vrnejo na sceno ter proti vsem pričakovanjem ustvarili album, ki se lahko po kakovosti…

»Songs From November« je Nealov tipičen produkt iz njegove manj prominentne pop rock produkcije, ki je odpet in odigran na pričakovano zavidljiv način, medtem ko bo vsesplošna pozitivistična atmosfera ogrela še tako zakrknjeno srce tistih,…

Marillion so z »Marbles« ustvarili klasiko sodobnega progresivnega rocka in enega izmed najimenitnejših trenutkov svoje pestre kariere, pri čemer so postali živ dokaz za to da lahko tudi 'dinozavri' pošteno pomešajo štrene na vrhu sodobnih…

State of Salazar opozarjajo s prvencem, da je pred nami zasedba, ki zna na polju melodičnega rocka dostaviti še obilo odličnih stvaritev. Od svojih švedskih rojakov so najbližje slogu Work of Art, zato tudi vplivi Toto in Queen niso…

Adrenaline Rush s sladko malo liziko Taye Wanning na vokalu, so umetna tvorba in očiten poizkus založbe Frontiers Records, da zasluži v preverjeni režiji nekaj več denarja, kot ponavadi!

»Damnation« je predstavljal radikalen, vendar zelo uspešen prelom z dotedanjim Opeth slogom, saj je Åkerfeldtovo nadobudno tovarišijo začasno izstrelil naravnost v svet progresivnega rocka.

Še eni znova oživljeni dinozavri N.W.O.B.H.M. gibanja, se vračajo med žive z odličnim novim studijskim izdelkom!

»Notes From The Past« je bil nazoren dokaz, da je bila ustvarjalna magija med Lundinom in Stoltom, kljub več kot dvajsetletni prekinitvi sodelovanja, na višji ravni kot kadarkoli poprej v dotedanji Kaipa zgodovini.

Tako mora zveneti prav heavy metal album, ki učinkovito črpa navdih starošolskih učbenikov speed in thrash metal pionirstva in ga grabežljivo prevaja v izpoved časov nove dobe. 

»The Cross & The Crucible« je bil eden izmed najboljših dosežkov v dosedanji Pallas zgodovini, zato se lahko upravičeno govori o klasiki neo proga s pomočjo katere so še utrdili svoj kultni status.

Drugi studijski album švicarskega kitarskega viruoza združuje elemente mojstrstev pomembnješih izvajalcev s polja progresivnega metala in art rocka, v okusno zapakiran glasbeni konglomerat.

Porcupine Tree so na »Lightbulb Sun« osvojili novo stopnjo artistične evolucije ter si utrli prosto pot na vrh sodobnega progresivnega rocka.

»(r)Evolution« se obrača h klasičnim zvočnim in aranžerskim prijemom. To pomeni, da dostavlja izdelek, ki naj bi preverjeno vžigal pri privržencih skupine. Pa res?

Yes so z »The Ladder« uspeli ustvariti svoj najboljši studijski album devetdesetih, če se zraven ne šteje obeh delov koncertno-studijskega hibrida »Keys to Ascension«.

Tuatara so z »Underworld« ustvarili slogovno izjemno raznoliko inštrumentalno avanturo, ki vsebuje dovolj lucidnih aranžmajev in nepredvidljivih ritmičnih zasukov, da bo zanimiva tudi za najbolj izbirčne glasbene pustolovce.

Slovenci Underground dokazujejo  z »Demo 2014«, da se na prizorišče vzpenja nova sila, ki je na moč srčno vsrkala vase primordialno vrednost pionirstva pomembnejših skupin, ki so kreirale heavy metal, ko je bil ta še mlad in nedolžen

Ryan McGarvey je osupnil. V vsem. Tega večera se je v Bluesiani razdal. "Očka" Eric Clapton kot tudi Joe Bonamassa mu v svojih mnenjih "ne pojeta" zaman hvalnic velikega navdušenja in naklonjenosti!

»Into The Electric Castle« je predstavljal ključno delo v režiji enega in edinega Arjena Anthonya Lucassena s katerim je zakoličil povsem nove standarde sodobne rock/metal opere ter pomagal obuditi zanimanje za skorajda pokopani…

Oder ostaja njegov prvi dom in Brecelj ga za terapijo šoka fantastično izkorišča! Nihče mu ni enak, težko kdo kos in jasno je, da ga v njegovem vizionarstvu nihče na planetu ne zmore naslediti.

»Falling into Infinity« je bržkone najbolj spregledan album dosedanje Dream Theater diskografije, ki se v resnici uvršča med elito njihovih dosežkov, čeprav zahteva nekoliko več časovnega vložka in žanrske odprtosti.

Sodeč po slišanem in videnem je koncertno izkustvo z legendarnimi Blondie v jeseni njihovega obstoja vezano zgolj na priklic zlate dobe novega vala, saj zaradi pomanjkanja moči Debbie Harry in kompanija na stara leta kaj več od nostalgičnih…

Osebno izpovedna zgodba, ki bolje ne bi mogla poosebljati Trobentarjeve glasbene filozofije in njegove ustvarjalne globine. Bodisi kot kantavtorja, bodisi kot nekdanje gonilne sile legendarnih glasbenih ekscentrikov Na lepem prijazni (NLP).

Z »Beware of Darkness« so Spock's Beard še učvrstili svoj status vodilnih revitalistov med predstavniki tako imenovanega tretjega vala progresivnega rocka ter dokazali, da bodo kot skladatelji in aranžerji rasli iz albuma v album.

Za Clear ni smiselno trditi, da je vrhunski izdelek, vsekakor pa odlično odraža identiteto vsakega člana posebej, kar je tudi svojevrsten dosežek.

The Flower Kings so z »Back In The World Of Adventures« ustvarili imeniten prvenec, ki je postavil številne standarde za njihove prihodnje studijske dosežke, obenem pa je bil tudi eden ključnih albumov tretjega vala progresivnega rocka…

Švedski heavy metal revitalisti Wolf so z novim izdelkom spravili od sebe najbolj zrelo delo kariere, pri čemer so težavno nalogo zadržati kakovostni nivo predhodnika »Legions of Bastards«, opravili z veliko odliko.

Le pičlo število oseb si je drznilo napovedati, da bo »The Division Bell« postal eden izmed najboljših albumov zadnjega desetletja 20. stoletja ter eden najglobljih dosežkov v celotni Pink Floyd diskografiji.

Album »Hope's Beautiful Daughters« je zagotovo posebna stvaritev. Naveza škotskih in slovenskih glasbenikov funkcionira pod budno dirigentsko taktirko Katarine in Dejana skladno, ljubko in jedrnato.

Konceptualni manifest »Wounded Land« ni bil samo eden najboljših prvencev kateregakoli prog metal banda, temveč upravičeno velja za klasiko žanra, ki je Threshold izstrelila med najbolj vznemirljive predstavnike sodobne prog scene.

Ambicioznost Garya Chandlerja ter njegovih tehnično in aranžersko odlično podkovanih Jadis tovarišev že ob njihovih začetkih ni poznala meja. »More Than Meets The Eye« je bil eden izmed najboljših dosežkov v zgodovini tega banda.

Če je kje kdo pod slovenskim svobodnim soncem, ki se mu prikladno poda oznaka »heroj delavskea razreda«, potem je to nedvomno legendarni slovenski kantavtor Jani Kovačič. "Besne pesmi" ohranjajo kantavtorjev umetniški stik z utripom…

Večer poln presenečenj. Nekaterih bolj prijetnih, drugih manj. Lepo pa je bilo videti, da niti eno izmed teh presenečenj ni uničilo dobre volje med trojico, ki morda tokrat ni delovala tako usklajeno v tonih in ritmih, vendar pa je s…

Galahad morda niso sodili med najbolj ambiciozne predstavnike britanske neoprog scene, vendar so z »Nothing Is Written« ustvarili soliden prvenec, katerega navzdol vleče predvsem šibka produkcija.

Rock opera »Freudiana« je predstavljala izjemno ambiciozen projekt v režiji sanjske naveze Parsons-Woolfson, medtem ko bi se tudi v primerjavi z The Alan Parsons Project diskografijo uvrstila precej visoko.

»…But Seriously« je v marsikaterem pogledu predstavljal vrhunec Collinsove kariere v vlogi solo izvajalca, saj je predstavljal huronski uspeh na vseh možnih artističnih in komercialnih ravneh.

Mojstrovina »Spirit of Eden« je bila revolucionaren album, katerega je za 'svojega' kasneje posvojila cela legija post-rockovskih bandov in alternativcev.

Druga Slasheva solo plošča predstavlja v primerjalnem smislu s predhodnim albumom občutni napredek Slashevega ustvarjanja!

Opeth so s »Pale Communion« ustvarili resnega kandidata za najboljši progresivnorockovski album leta 2014.

IQ so na »Nomzamo«, hibridom med simfoprogom in novim valom, opravili zabavno in nekoliko kontroverzno zvokovno mutacijo, ki se jim na dolgi rok ni obnesla, medtem ko je album komercialno pričakovano pogorel.

Za prvenec Wovenwar bi se lahko reklo, da nadaljuje tisto, kjer so As I Lay Dying zaključili z albumom Awakened. Morda tudi zaradi istega producenta. Kolikor je sicer ta album osladen, je treba priznati, da je dobro slišati, da so bivši…

Bend je v uri in pet minut tako predstavil novi studijski album »And Man Created God« ter po pričakovanju zabelil predstavo s klasikami. V formaciji septeta in povsem novih aranžmajih, kar je marsikomu, ki je obiskal koncert. "spodneslo…

Ko človek spremlja All Strings Detached se ne more načuditi odličnemu prepletu in zaznavanju, ki vlada v tej delovni kemiji med obema umetnicama. Izjemno je tudi spoznanje neverjetne preciznosti, skladnosti in fokusiranosti, ki v uri…

»Criminal Tango« je bil soliden AOR album, ki je učvrstil status Manfred Mann's Earth Band kot prvakov produkcije velikih melodičnorockovskih antemov z virtuoznim zaledjem, čeprav zanj niso prijeli nobenega pravega priznanja.

Na albumu »Blind Rage« stoji vse natanko tako kot mora. V skladu s tradicijo skupine. Ta v moderni produkciji in navdahnjenosti veteranov metala ne popušča in tako ohranja še naprej poln artistični razcvet. Tudi na zrela leta.

Rhapsody of Fire so v tem večeru iz sebe iztisnili maksimum in zvesto publiko nagradili z vrhunskim koncertom, ki je vseboval nekatere najbolj čislane standarde iz njihove pestre kariere, obenem pa je pritegnil pozornost tudi marsikaterega…

 »Incremental IV« ne pomeni artistične nadgradnje predhodnika, pač pa za Tonyja Nivo utrjevanje statusa enega najimenitnejših mojstrov pisanja v modernem svetu melodičnega rocka in AOR glasbe skandinavskega porekla. 

»Brother Where You Bound«, poslednji Supertramp album, ki je še bil vreden pozornosti vseh glasbenih sladokuscev, je predstavljal začetek nove ere, ko so šle stvari za ta legendarni band počasi navzdol.

Večer so Reel Big Fish zaključili s prej omenjeno Take On Me, pri kateri se je zasedbi na odru nazaj pridružila vrsta neumornih stagediverjev ter se z ramo ob rami odzibala do konca.

Na plošči Analog Man je Joe Walsh ustvaril prepričljiv bazičen rockovski zvok, njegov nosljavo rezek glas pa podaja neverjetno raznolike melodične linije.

Jade Warrior se vrnitev na glasbeno sceno s »Horizen« ni dobro posrečila, čeprav se na albumu najdejo določeni trenutki, ki spominjajo na njihove najboljše čase.

Mastodon? Tokrat prej "shujšani trobčar". Pred nami je najmanj zanimiv in najmehkejši Mastodon izdelek, ki pravzaprav (in to je že kar osupljiva ugotovitev) reže popkovino z metalom.

Po mnenju mnogih so bili zmagovalci večera Misery Index, a tisti, ki prisegajo na hardcore v širokem smislu, so nedvomno dobili svoje s Converge. Domačini pa so potrdili, da se takšen koncert v Pekarni ni zgodil že lep čas.

Od praznovanja jubilejev (30. let izdaje albuma "Maček Muri") v sedanjost, oziroma čase aktualnega albuma »Od daleč«. Necin magični vokal ostaja zapeljivo prevezten. Kot sveže hrustljava žemljica. Tudi na njena zrela leta!