Recenzije

Ulični metal atraktivnih, lepih, seksi, inteligentnih rock n' roll rudarjev 9mm, za katerega boste težko našli boljši nadomestek v nemškem razumevanju fuziranja rock n' rolla, metala in punka. Strup!

Stara lisjaka sta s tovrstnim izdelkom, katerega najbolj odlikujeta izjemno živa produkcija in konsistentnost, vnovič dokazala, da sta tudi v 21. stoletju še vedno glavna mojstra, kadar je govora o jazz rockovski subtilnosti

Domiselna kombinacija metalskih rifov z jazzovskimi pihali. Ljubiteljem Zappe, skupin Henry Cow in Sleepytime Gorilla Museum bo zelo verjetno ta izdelek všeč.

Keep The Faith prinaša številne močne odklone od ustaljenih smernic predhodnih Bon Jovi triumfov, ter hkrati odpira novo poglavje v zgodbi zasedbe.

Kdor išče kvaliteten elektro pop z dosti temačnimi elementi, naj se ustavi tudi pri tem albumu, saj prav gotovo ne bo razočaran.

Tretji album po združitvi švedskih hard rockerjev Europe ne prinaša nič novega. Komadi povzemajo starošolko šablono skladanja, z akcentom punk produkcije, ki ne pritiče veličini imena kot je Europe!

Whatever Singularity ne predstavlja ne vem kakšnih novosti pri Vuneny. Vsi stari aduti so uporabljeni, a ne obrabljeni. Moža znata svoj potencial do popolnosti izkoristiti.

Ni kaj! Tudi tretji kitarsko povratniški album glavne molzne krave novega rock milenija, dokazuje, da rešuje U2 zlasti fantastična produkcija, ki globoko prednjači nad ustvarjalnim navdihom skupine.

»Magic Is a Child« je navkljub dramatični spremembi, ki jo je povzročil (začasen) odhod ključnega ustanovnega člana, zelo dober album, ki je dovolj eklektičen, da še danes navduši tudi največje prog rockovske petičneže.

Long Player je drugi album britanskih rokerskih eminenc The Faces, ki prisega na enostavno rock & roll kombinatoriko, polno dražljivih vokalnih preletov in akrobacij.

Kendall ima nekaj zanimivih glasbenih zamisli, a njegova najboljša lastnost so dobre kitarske linije in lahkotne melodije.

OK Computer je zame osebno njihov najbolj všečen album. Našli so pravo mero spevnih delov, hipnotičnih instrumentalnih trenutkov in eksperimentiranja.

Najnovejša Moonstone Project ekspedicija, tokrat pomenljivo imenovana Rebel On The Run, še dodatno utrjuje Matta Filippinija v vlogi fanatičnega častilca zapuščine ožjega kroga Deep Purple familije.

»On the Threshold Of a Dream« je še utrdil pozicijo The Moody Blues med ključnimi inovatorji pri postavljanju mostov med simfoniko in psihadeličnim rockom.

Robert Cray se naposled vendarle vrača, tokrat s precej raziskovalno orientiranim izdelkom, ki večinoma stavi na opojnost preverjene recepture elementov bluesa, soula, na trenutke celo jazz glasbe.

S fantastičnim »Recycled« so se Nektar še zadnjič dotaknili progresivno rockovskih zvezd ter v vseh pogledih doživeli svoj artistični vrhunec, ki se po kvaliteti lahko postavi celo ob bok »Remember The Future«.

Same skladbe niso pretresljive, vendar pa je njen glas tisti, ki pesmi »naredi« in brez njenega prispevka bi bile vredne vsaj pol manj. Josipa vedno odpoje iz srca in to se čuti še po vseh teh letih.

Upam, da bodo nekega dne Spaltklang vendarle dobili priznanje, ki si ga zaslužijo, a trenutno je verjetno njihova največja nagrada spoznanje, da so ustvarili še eno brezčasno mojstrovino.

Zame je Fat Again eden najboljših albumov izdanih v zadnjih letih. Resda si veliko izposoja od Univers Zero, a slišal sem že mnogo bolj očitne kopije.

Live In Europe je zbirka živih posnetkov irskega blues rock legionarja Roryja Gallagherja nastalih tekom evropske koncertne turneje februarja in marca 1972.

Ko je Beck konec novembra 2007 stopil na oder legendarnega londonskega Ronnie Scott's jazz kluba in zastavil prvega od petih tamkajšnjih koncertov, je bilo jasno, da se obeta nekaj posebnega.

Willie Nelson, glasbena legenda, igralec, poet, aktivist in ameriška ikona, še kar noče oditi! Stric po vzoru famozne Stardust ponovno briše prah iz klasik ameriške popularne glasbe.

Ponovno rojstvo progresivno rockovskih veličin se z »Godbluff«, še eno mojstrovino, ki sodi v vrh najboljših dosežkov v povesti sodobne eksperimentalne glasbe, res ne bi moglo boljše posrečiti.

Unspoiled By Progress je brez dvoma hvale vreden izdelek, ki dokazuje, da blues rocku kot žanru tudi v prihodnje ne bo potrebno stiskati glave v pesek.

No Time To Bleed ni tako napadalen, poguben in brezkompromisno usekan, kot prvenec. Kanček večja dodelanost kompozicij, več kitarskih melodij, ponuja drugačen album, a še vedno v 100% Suicide Silence.

Rock Shock so slovenski rockerji, s potencialom, talentom, veščino igranja, skladanja. Skupina se na albumu še lovi v iskanju jasne usmeritve. Prioriteta je odločitev: ali v pop, ali v rock? Čimprej.

Nemci Disbelief z osmo studijsko ploščo ne odkrivajo tople vode, a uspešno nadaljujejo po poti posejani z mračnim death/sludge metalom.

Po letu dni nas je dočakala čast, da prisluhnemo novi grški kreaciji One Man Band zasedbe Dodsferd, ki je z novim albumom (drugi del trilogije) zaplula v doslej neznane vode t.i Suicidal Black metala.

Na »Down to Earth« so si Nektar po težko pričakovanem komercialnem preboju drznili storiti pogumen korak v neznano z netipičnim konceptom o cirkusu in uporabo nekaterih inovativnih zvočnih eksperimentov, kar je obrodilo presenetljivo dobre…

Deathchain z novim albumom ne pomenijo evolucije v žanru death/thrash metala, a dokazujejo, da znajo tudi Finci še pisati dober, pravi metal!

»The Turn of a Friendly Card«, konceptualna mojstrovina o igrah na srečo, je odprla ustvarjalno in komercialno najuspešnejše obdobje v povesti legendarnega projekta ter TAPP poveljnikoma prinesla dva velika radijska hita.

Heron je album, h kateremu se vedno znova vračam. Lvmen imajo odličen smisel za dramtiko in za ustvarjanje mračnih ambientov. To uspeva le najboljšim.

»Joe's Garage« je konceptualna umetnina, ki s svojimi provokativnimi sporočili še danes buri duhove vseh konzervativnih velmož, obsedenih z mislijo, da je cenzura najboljša rešitev za vse tiste, ki nočejo govoriti istega jezika.

Trajanje albuma: 1:55:14Produkcija: Frank ZappaDatum izdaje: 1979Založba: Rykodisc RecordsOcena: 5/5 "Joe's Garage", progresivno rockovska opera v treh dejanjih s konceptom o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi glasba postala ilegalna,…

»Eve« je zelo dober in raznovrsten pop rockovski album z vrsto potencialnih radijskih hitov in krajšimi trenutki, ko zaživijo simfonično prog rockovske korenine legendarnega projekta.

»Pyramid« v vseh ozirih uspešno nadaljuje klasični TAPP recept kombiniranja pop rockovske dostopnosti in prog rockovskih eksperimentalnih fines s pomočjo katerega so ustvarili zgodbo o uspehu.

Ravno ko pomisliš, da si odprl vsa vrata Staussove glasbene graščine, se pojavi to delo in ti pokaže, da obstajajo tudi skrite sobane. Morda slišimo tudi kakšen krik groze, a je užitek nedvomno večji.

Po treh letih se z novim albumom na sceno vračajo Gothic pop/rockerji Lacuna Coil, ki trenutno predstavljajo eno izmed močnejših in bolj priznanih Gothic glasbenih skupin širom po svetu.

Money and Cigarettes je album povprečne umetniške vrednosti, v primerjavi z visokimi standardi Claptonovih preteklih dosežkov pa plošča kotira celo precej pod nivojem.

V rokah imamo prvi del trilogije grškega, Black metal banda Dodsferd, ki šteje le enega stalnega člana. Album je izdan pod okriljem znane založbe Moribund Records, ki je znana po tem, da izdaja resnično Underground Artiste.

»Momentum« je naravni naslednik albuma »Bay Of Kings« in romantična poslastica za vse ljubitelje Hackettovega klasicističnega kitarskega izrazoslovja.

Na "Master Piece" je vsaka skladba zase zaključena zgodba, ki ponuja poslušalcu novo navdušenje, alibi raziskovanja ter avanturo v ekspresivno glasbeno bit skupine, temeljev močnega ritmičnega izraza.

Po odličnem albumu "Iconoclast pt. I (The Final Restistance)" nemški melodični "metalcoreovci", ne bi mogli izbrati boljšega trenutka za izdajo koncertnega albuma. Ta dokument je obveza za vse fane!

Čilenski thrash/death napad!

Pred sabo imamo prvenec domačih Melodic/Death metalcev To Hate, ki so se odločili, da posnamejo domače ideje preko švedske produkcije t.i Gothenburg metala, ki je še vedno na udaru zaradi skupin kot so In Flames ali pa Dark Tranquillity.

"Kratka zgodovina tega trenutka", prvenec mariborskih sterilnežev Division, je dolgočasna čorbica instantnih glasbenih "fillerjev", ki deluje mrtvo, kot produkt brez duše.

Pred samo imamo prve posnetke domačih Black metalcev Nephrolith. V svoji manj kot enoletni zgodovini so marsikoga navdušili z odličnimi nastopi, postregli pa so nam tudi s prvimi Demo posnetki, ki so jih izdali pod imenom Vinsketh. Že na…

»Astra« je nazoren odsev tedanjega artističnega in emocionalnega stanja članov slovite skupine, kateri je v tistem času že potekel rok trajanja.

»Thin Air« je novi biser v zbirki Hammillovih solo mojstrovin. Karizmatični glasbeni vizionar z leti ne popušča pri kreiranju pretresljivih emocionalnih stanj in raziskovanju temačnih kotičkov človeške psihe.

Kaos v rdeči je odličen melodičen izdelek, ki bo predvsem ustrezal ljubiteljem Siddharte in morda Bohemov.

»Live At Hammersmith '84« s svojim omejenim in neobičajnim naborom izvedb ni najbolj posrečen odsev običajne Tull koncertne podobe, zato ga razen zvestih privržencev v svoji zbirki ne bo nihče pogrešal.

Spet ponavljam, da smo lahko srečni, da so takšni albumi bili narejeni v naši državi, vendar pa na žalost niso dobili priznanja kot so si ga zaslužili.

»McDonald And Giles« je odličen dokument dveh legendarnih glasbenikov, ki sta uspešno demonstrirala, da se povsem dobro znajdeta tudi v samostojnih vodah.

Demis je najnovejša studijska skovanka Demisa Roussosa, ki z nadgrajevanjem tradicije bluesa, v prvi vrsti pa predvsem vokalnega soula, žanroma vrača svežino in življenjski sijaj.

V zadnjih desetletjih si je tako imenovani tihi Beatle, George Harrison, pridobil sloves enega najbolj kreativnih in enigmatičnih osebnosti rocka.

Strawbs so po težki preizkušnji, ki jo je predstavljal Wakemanov odhod, izšli še močnejši in s to klasiko zakorakali v svoje najbolj plodovito ustvarjalno obdobje.

Morda gre celo za njegov zadnji veliki album. Ne vem, morda nas v prihodnje še preseneti.

»The Wall« je eden izmed tistih monumentalnih albumov, ki so se v povest rock glasbe za vekomaj zapisali z zlatimi črkami ter pripomogli k temu, da bo legenda o Pink Floyd živela večno.

Z The Bends pokažejo svoje prave vrline in nas popeljejo v svet svojih sposobnosti, ki pa niso še čisto uresničene. Najbolje je šele sledilo, a že tukaj so naredili velik kakovosten premik na bolje.

»Imaginations From The Other Side« je power metalska klasika in eden najboljših dosežkov evropskega heavy metala devetdesetih o katerem se lahko tudi dandanes govori samo v superlativih.

Walk Tall« je stavek, ki na najboljši možen način opiše Zawinulovo glasbeno zapuščino. JazzXChange so dokazali, da zelo dobro razumejo bistvo njegove glasbene filozofije, saj so na ustrezen način izkazali svoje spoštovanje do jazzovskega…

V času svojega izida je bil to po zaslugi obširnega eksperimentiranja z elektronskimi klaviaturami in elektronskimi tolkali brez dvoma revolucionaren album, medtem ko danes uživa »zgolj« status pozabljene klasike.

Solistični prvenec legendarnega kitarista, predvidljivo imenovan kar Eric Clapton, je vzklil tekom dveh krajših premorov med Delaney & Bonnie and Friends turnejo.

Kržišniku morda gre očitati le to, da tokrat zvočno ne naredi nič novega, a je glasba strukturno precej drugačna od predhodnika in ravno zato je njegova različica avantgardne klasike še vedno sveža.

Kaotično hrupna zmes industrial doom metala grozljive atmosfere. Je kaos in zmeda le zavesa pred glasbenim bleferstvom, ali pa se za njo skriva genij brezkompromisnega eksperimentiranja bo pokazal čas

Edinstveni koncertni dokument hrvaške mainstream pop rock ikone. Vsebuje dva značajsko zelo različna ploščka, čeprav sta bližnja sorodnika. Dokument, ki bo osrečil zlasti prebivalce naše južne sosede.

»I Robot« je vrhunski izdelek v režiji legendarnega art rockovskega projekta, kateri še danes brez težav očara vse večne glasbene romantike, ki prisegajo na glasbeno raznovrstnost ter vznemirljive koncepte.

Possessed je vrhunska stvaritev, kjer je prva polovica albuma posvečena priredbam, druga pa vsebuje lastne stvaritve. Gre za album klasične glasbe, kjer pa se čuti veliko rockerskih značilnosti.

Chickenfoot je zvest posnetek nekega obdobja, ko so štirje sposobni ustvarjalci izpeljali zelo soliden projekt za dušo. Glede na to da so njihovi računi polni to ni projekt ki bi nastal zaradi denarja

Ne glede na dejstvo, da je tretji album sestavljen iz priredb, deluje v celoti enakovredno drugim studijskim albumom Nicka Cavea, saj je Caveov pečat sebi lastnega artizma na njem jasno izpostavljen.

O generičnosti in sposojanju idej to pot ni govora, pač pa je pred nami zelo kvaliteten glasbeni izdelek svojsko privlačnega šarma. Kot pove naslov sam. Reggae z deviacijami mnogih glasbenih obrazov.

Prvenec Mestnih postopačev je v mnogočem pravzaprav tipični slovenski izdelek, ki se ironično poizkuša proslaviti prav z neprilagojenostjo enoumju domačega glasbenega prostora.

Kako je življenje teplo nesrečnega Franka Ferrana, bolj poznanega kot Nikkija Sixxa, si lahko preberete v njegovi knjigi The heroin diaries – A year in the life of a shattered rock star.

Live From The Madison Square Garden simbolično zaključuje zadnje poglavje življenjske poti ene prvih superskupin v povesti rock glasbe.

Sedmi studijski album Riječanov En Face - rockerjev lagodno lahkotnega značaja, po tradiciji prisega zvestobi glasbenega izraza skupine. Zrel, inspiriran, izrazno zgoščen album, visoke kreativnosti.

"Deincubation" je velika nadgradnja prvenca "Shaded", v produkcijskem kot tudi izvedbeno komponističnem smislu. Dokaz, da je še vedno mogoče ustvariti zanimiv, navdahnjen melodičen death metal album.

Kultna klasika podzemlja alternativne rock glasbe, sproža v bizarni črnini smrtno resna občutja, z lahkoto šokira in presune, hkrati pa nudi krepak sveženj samoironičnega pohujšanja in norčavosti.

Morissettovski vokal pevke, odet v stoner riff oblačila, ali hreščavo grunge disonanco, deluje kot želja po komercialnem triku, na katerem bazira tudi celotna usmeritev skupine v prihodnje. Dolgočasje

Pogumni eksperimentalci doma iz Zagreba zapisani fuziji stoner/noise/hard core sporočila, katerega hrup ni za vsaka ušesa, so z odličnim prvencem predstavili svoj unikat. Prodor v tujino je nujen.

Glede na izkušnje Emirja Bukovice, bi človek pričakoval album z vsaj kančkom avtorjeve ustvarjalne art žilice. "No Pasaran" pa je zgolj še en yu-pop-rock album, ki želi le ugajati balkanskim narodom.

Nekakšen »cross over« album, ki ne prinaša nič novega. Post grunge elementi, skrižani z evropskim thrashem, večinoma zraslim na nemških tleh, občasno koketiranje z nu-metalom. Precej nezanimiva reč.

»Tales Of Mystery And Imagination« kot prvo poglavje bogate in uspešne kariere, tako kot se ponavadi rado dogaja tudi pri filmskih serijalih, ostaja najboljše dejanje v povesti dinamičnega dueta in ena izmed klasik progresivnega rocka s pop…

Punk zares ne more umreti, četudi bi hotel. Na to opozarjajo občasno skupine kot so Diskurz z albumom "U protivnom". So avtentični glas ulice, o kakršnem lahko "alter" MTVjevski smrad danes le sanja.

»The Silent Corner And The Empty Stage« vsebuje vse ključne sestavine zaradi katerih se progresivno rockovski sladokusci še danes priklanjajo Hammillovemu geniju.

Depeche Mode so s skladbo Wrong ujeli tipičen shizofrenični moment,s kakršnim že slabo desetletje novačijo poslušalce. Skladba raste počasi, saj ni spisana po kalupu direktnega Enjoy the Silence hita.

Poseben koncertni dokument letalskega potepa velikanov metala in plutja skozi repertoar zlatih osemdesetih. Osvežen zvok in igra skupine, ki pa polno oživi, šele potem, ko si reč ogledate na DVDju!

Live at the Moonlight Club je dokument vreden posebne pozornosti. Nabit s preprostimi čustvi ter primitivno odrezanim glasbenim mimimalizmom, slika surovost odrske podobe zgodnjih The Specials dni.

Belokranjska black/death metal na oltar postavlja svoj prvenec Agnvs Dei.

Course Over Ground, ne odkrivajo novih sfer, a ponujajo svoj princip, ki izpostavlja noto prepoznavnosti v odličnem kombiniranju punk porogljivosti, noise diletance in ščepcem melodične zabeljenosti.

Echoes je čisto drugačna reč kot Staussova druga prizadevanja, a to ne pomeni, da je kaj manj pomembna. Na trenutke je glasba zelo klasična, a Stauss ne pusti, da bi pozabili na njegove jazz korenine.

"Graffiti Soul" je nov odličen studijski album Simple Minds, ki ga lahko brez težav uvrstimo ob bok njihovim najboljšim studijskim dosežkom. Ima vse kar potebuje poslušljiv in živahen art rock album.

Dan D so svoj četrti studijski album "Ure letenja za ekstravagantne ptice" s štirinajstimi skladbami povezali v tekočo konceptualno celoto.

Magnum so se na koncu vendarle dobro izvlekli ter z »Into the Valley of the Moon King« ustvarili odličen album, ki bo zadostil vsem željam in potrebam dolgoletnih privržencev.

Pablo Honey je produkt svojega časa, v katerem lahko Radiohead uspeh vidijo le s finančne plati, saj album ne doprinese nič glasbeno pomembnega.

Z White Lies for Dark Times je Ben Harper vnovič prejadral nevarne vode vselej dvoreznega serviranja navideznega žanrskega neskladja, in seveda preživel!

Nekdanji Genesis slavček na svojem najnovejšem izdelku ostaja nadvse iskren propagandist svojstvene ambientalne romantike s katero se z neverjetno lahkoto dotakne poslušalčevih najglobljih čustev.

Grega Habič, slovenski "kitarero", kitarski heroj, ki to noče biti, je s tretjim studijskim albumom glasbe kitarskih gurmanov spravil od sebe še en absolutni presežek za slovensko glasbeno prizorišče.

"Stik" je prvenec skupine Mit, zapisan preprosti, a obilni riffovski zavesi, vokalno izrazni zanimivosti Uroša Petrovskega ter težnji po tvorbi visokega drama vzdušja. Formula "manj je več", ki deluje

"Če ob tem vsa stvar nosi nek globok izrazni smisel, krepko esenco samega duha tako ustvarjene forme, ki servira edinstven in težko ponovljiv pečat momenta, kakršnega je ujel razvojni korak albuma "Self Destruct Sequence", potem ste lahko z…

»Orchestral Favorites« je naphan s čudovitimi orkestralnimi kompozicijami, katere se šibijo pod težo svojstvenega Zappa humorja, kakršnega je lahko pričaral samo genialni skladatelj, ki je živel zato, da bi nenehno ustvarjal umetnine.