Recenzije

Skupina, ki je uradno razglasila v začetku leta 2009 upokojitev, se od svojih oboževalcev poslavlja s to izdajo na več kot dostojen način. Stvar je tako dobra, da bi bila zrela za nov studijski album.

»Till We Have Faces« je popolnoma nenavdahnjen album in eden izmed Hackettovih najslabših izdelkov na katerega je mojster na srečo kar se da hitro pozabil.

S "Fireangel" so Mystic Prophecy ne le uspešno prebrodili velike spremembe v postavi, pač pa ohranili in nadgradili vse svoje zaščitne kvalitete tradicionalne heavy metal obrti brez kančka lepotičenja

Smeli evro-ruski metal core poizkus, ki v svojem brezkompromisnem gnevu in težko vzdržljivem hrupu, orisuje nekatere smernice s skupinami kot so Carnal Forge, Darkane ali Mnemic. Brez šale to pot!

Ko palčki v rudniku, ki imajo radi tradicionalni heavy metal postanejo jezni in si zaželijo igrati »black metal«, nastanejo Wolfchant. Nič posebnega, a solidno in z novo nadgradnjo prejšnjega albuma.

Navkljub vnovični obdelavi preverjenega recepta je »Frequency« še en odličen album na katerem bodo dolgoletni IQ privrženci našli veliko razlogov za veselje.

»Contact« je dvojni koncertni posnetek, kateri vsebuje celoten poslovilno-jubilejni nastop v Münchnu za katerega se večina dolgoletnih privržencev strinja, da je bil eden najboljših nastopov v povesti skupine.

Album se nedvomno izplača kupiti že zaradi Rïah Sahïltaahk, a slabša druga polovica albuma pomeni, da, vsaj kar se mene tiče, gre za najslabši studijski album v Magmini zgodovini.

S »Hope« so legendarni Kanadčani dosegli svoj artistični vrhunec ter se z mogočnimi orkestralnimi aranžmaji bolj kot kdajkoli približali visokim standardom simfoničnega prog rocka sedemdesetih.

Tokrat smo priča res zrelemu albumu, ki bo všeč predvsem ljubiteljem indie pop/rocka s primesmi post rocka a la Radiohed in elektronike.

Kalifornijski pevski očak še vedno brca.

Deluge Grander so iz sebe spravili dober album, ki bo privlačen tako ljubiteljem simfoničnega progresinega rocka, kot tudi tistim, ki imajo raje bolj avanturistične podvige.

»Animals« je še en kraljevski dragulj v zakladnici prvakov progresivnega rocka, ki se še dandanes blešči z nezmanjšanim leskom. To je album ob katerem nihče, ki se je naučil misliti z lastno glavo ne more ostati hladen.

Ta album je izjemen. Na njem so zajete skoraj vse barve kvalitetne glasbe. Slišimo lahko duhovite dele, mračne trenutke, trenutke kjer se ti dlake postavijo pokonci, čustvene zasuke,...

Folk gotski metal album izpostavljanja harmonij dud, odpet v nemškem jeziku s kompatibilno barvo temačnega vokalnega pristopa, trivialnih riffov minimalizma je predvidljiv in poln samorepeticije.

Jade Warrior so po dolgoletni odsotnosti z »Now« poskrbeli za enega najbolj prepričljivih povratkov na sceno ter ustvarili svež in raznovrsten album na katerem so ob retro produkciji zalili svoje glasbene korenine.

Corkscrew je v tretjem poizkusu uspela izdaja prvenca!

Let Love Rule je prvenec Lennya Kravitza, ki se slogovno, kot tudi vsebinsko v širokem krogu ogiba predvidljivosti trendnih nagibanj svojega časa.

Album, ki naj bi prinesel novo vstajenje prenovljene skupine, ni premaknil zemeljske osi. Agathodaimon gradijo na dark in gothic elementih, vse bolj pa se izgubljajo pravi black metal elementi.

»Gazeuse!« je mojstrovina na raznovrstnih tolkalih baziranega jazz fusiona, katera se odlikuje z izdatno mero melodičnosti in ambientalne topline, kakršno je bila v svojih najboljših časih sposobna pričarati Moerlenova glasbena tovarišija.

Založba: Rhino RecordsDatum izida: 31.03.2009Produkcija: Jason SlaterDolžina: 60.36 minZvrst: Art Metal Queensryche! Skupina, ki je zapustila nedvoumen pečat na rock/ metal zemljevidu, za vse večne čase, se je nekako glasbeno…

Supertramp so se na imenitnem prvencu predstavili kot veliki melanholiki, ki so že na začetku kariere iskali pot proti povsem lastni, na daleč prepoznavni obliki progresivnega rocka.

»American Soldier« nosi močne refrene, temno atmosfero, je nov razvojni korak, skupine narejen v pravo smer. Je album s katerim so se Queensryche končno vrnili in bi zato moral iziti pred 10. leti.

"Wicked Maiden", s pevcem Robom Rockom znova na ladijski palubi dokazuje, da naveza Imellitteri - Rock najbolje funkcionira. Je zelo kvaliteten novi album, vse to pa je Impellitteri nekoč že pokazal.

Drugi studijski album nizozemskih simfoničnih gothic metalcev Delain, je odlična nadaljevanka prvenca Lucidity (2006). Osupne z melodično in zvočno dovršenostjo. Žanr, ki denitivino ni rekel zadnje!

Po končanem službovanju pri Yardbirds, kjer si je po odhodu Claptona v dobrem letu in pol pridobil svetovni sloves kitarskega heroja, se je Jeff Beck leta 1968 odločil za samostojno pot.

Z »Moment Of Truth« so ELO Part II poskrbeli za svojevrstno presenečenje, saj niso samo nadgradili več kot solidni prvenec, temveč se je Bevanovi četici posrečil daljnosežen met proti klasičnemu ELO zvoku.

Slišimo lahko prvovrsten fusion z mnogimi improvizacijskimi elementi, še posebej ker gre za živi posnetek. Plošča pokaže izjemne zmožnosti skupine, tako v improvizacijskem kot kompozicijskem smislu.

BBC Sessions je pomemben album v zgodbi Rorya Gallaghera, predvsem zaradi svoje slikovite predstavitve širine sporočila legendarnega kitarista.

»Nightcap« je zbirka nekaterih prej nikoli izdanih dobrot, primitivnih oblik kasnejših standardov pa tudi v treh desetletjih nabranega studijskega balasta, ki je zanimiv predvsem s historičnega stališča.

»Friendliness« s sproščenim in razposajenim vzdušjem pod taktirko pristne staro-angleške ljudske šole in zapuščine razvpitega Liverpoolskega kvarteta poslušalca naravnost vabi v svoja razkošna pastoralna nedra.

Two Steps From The Blues je biser modernega bluesa, osupljiva dokumentacija moči, raznovrstnosti, robustne drže in obenem občutljivosti enega najimenitnejših izvajalcev vokalne blues glasbe.

Legendarni trubadur progresivnega folk rocka je z »Divinities« ustvaril imeniten inštrumentalen album na katerem je prek očarljivih pastoralnih melodij in orkestralnih aranžmajev združil vplive različnih etno tradicij v zaokroženo celoto.

V2 je album na katerega so lahko fantje iz Mostarja ponosni. Redko lahko slišimo album, ki s takšno lahkoto zabriše meje med žanri in ki prav tako zveni zelo lahkotno in naravno.

Never a Dull Moment z atraktivnim kombiniranjem soula, bluesa in r&b-ja z elementi grobo obrobljene rock godbe večjih odstopanj od tradicionalnih Stewartovih manevrov ne prinaša.

Alex je lahko z »AphasiA« zelo zadovoljen, saj se mu je s pomočjo prestižnih mednarodnih gostov posrečilo ustvariti prepričljivo mešanico kvalitetnega melodičnega trdega rocka na kateri ves čas sevajo vplivi večine izmed njegovih idolov.

Drugi album finskih power metalcev, odličnega občutka za tvorbo visokega drama ambienta, bombastike antemskih refrenov, občasnih odklonov k progresivnim metalskim ločnicam. Navkljub generični šabloni.

Pride Tiger se poslužujejo enostavne formule, rožljanja enotaktne mašinerije generičnega rock & rolla, The Lucky Ones pa kaže, da njihov problem tiči v obsedenem čaščenju Thin Lizzy ikonografije.

Klaatu so s »3:47 EST« ustvarili zelo dober prvenec, pravzaprav enega izmed svojih dveh najboljših albumov, na katerem najbolj navdušujejo eterični orkestralni aranžmaji, prelepe pastoralne melodije ter Beatlovski vokali.

Mislim, da je glasbo Electrix treba jemati kot celoto. Važen je le končni izdelek, ki prikaže, da so možje ustvarili kompaktno glasbo polno poslušljivih in optimističnih melodij.

Rojstvo črnega kulta s prvencem ljubljanske black metal zasedbe Naberius.

»Sheik Yerbouti« je v vseh pogledih še ena brezčasna mojstrovina Frankovega unikatnega skladateljskega genija, ki skozi prizmo njegovih unikatnih variacij komičnega progresivnega rocka, dosega kultne razsežnosti tudi v svetovnem merilu.

Z Behind The Sun je Eric Clapton zaključil z osebnostno preobrazbo iz samotnega blues rokerskega jezdeca, v spravljivejšega krmarja serijske proizvodnje pop blanširanih uspešnic.

"Sounds Of The Universe" je album nadaljnjega zorenja, popolne streznitve, izrazne veličine, Depeche Mode album drugačen od vseh predhodnih, ne išče nujno hita in dosega nov artistični korak navzgor.

»Vrooom Vrooom« je obveza za vse, ki bi radi prisluhnili neskončnim in popolnoma nepredvidljivim zvočnim razsežnostim v izvedbi dvoglave King Crimson ritmične zverine, katero je utelešal dvojni trojček.

Kaj dobiš če v metal vstaviš vokal alter punk akcenta, ki mora obvezno delovati nadležno ali iritirajoče? »Lažni« metal. Dvorezen meč, ki lahko pelje le v ekstrem uspeha ali posmeha. Bodite previdni.

Alpenglühen je res njihov debutantski izdelek in s kasnejšimi albumi so postajali vse boljši, a ta album je definiral bistvo zvoka in glasbe zasedbe Spaltklang.

Stackridge prvenec je svojevrstna poslastica za vse ljubitelje progresivnega folk rocka in specifičnega britanskega humorja. To je album na katerem kar mrgoli odličnih idej, tako da se z vsakim vnovičnim poslušanjem odkrije nekaj novega.

Obduction prvenec Fingerprint je močan glasbeni izdelek, ki ne pojenja vseh 45 minut albuma.

Nova preverjena Silentium simfonično gotska power metal saga, z nadaljnjo redukcijo moških vokalov, na račun prevlade ženskih in kanček modernejšo zvočno produkcijsko usmeritvijo. Manifest zrelosti.

V primerjavi z odličnim prvencem je o »Alpha« moč govoriti kot o manjšem razočaranju, saj se mu pozna, da Asia kolektiv k njemu ni pristopil z vsemi razpoložljivimi močmi.

»Where Have I Known You Before« je zimzelena klasika jazz rock fusiona, katera je glasbenemu občestvu prvič predstavila izjemni kitarski talent mladega Al Di Meole.

»Shamal« je bil veličasten uvod v serijo bolj ali manj imenitnih jazz rock fusion albumov, ki so jih Gong pod nadebudnim vodstvom njegove bobnarske eminence, Pierrea Moerlena, ustvarjali skorajda kot po tekočem traku.

Jade Warrior so z »Released« dosegli bistven napredek glede na istoimenski prvenec in ustvarili enega izmed svojih najboljših albumov, kateri še danes navdušuje z visokim količnikom slogovne pestrosti

Masterstroke so mračnjaki. Občasno thrashersko zategnejo riff, vendar vseskozi ob tem vzdržujejo blažjo melodično »old school« komponento, ki jih ohranja v branži power metala. Modno mračne sorte!

Če v vašem brhkem telescu ne tli nezaustavljiva želja po konzumiranju kvazi punkerskega trušča, potem boste Sick spregledali brez omembe vrednih psihosomatskih pretresov.

»In Search of the Lost Chord« je navkljub arhaičnosti nekaterih motivov ter na splošno precej naivnim liričnim vsebinam klasika psihadeličnega rocka in pomemben album za razvoj progresivnega rocka.

»The Secret Language of Birds« je še en zelo dober izdelek v režiji progresivno rockovske ikone o katerem se lahko govori tudi kot o nadgradnji inštrumentalnega predhodnika »Divinities«.

Kombinacija preprostih kompozicij, dovršenega tehničnega igranja in subtilnih besedil je sila učinkovita in uvršča Heartland med največje mojstre AOR žanra.

»Audio-Visions« tudi dandanes zbuja precej mešane občutke, saj je na njem moč najti ogromno neizkoriščenega potenciala za prepričljivejše prog rockovske manevre, kar ga zlahka dela za najšibkejši izdelek klasične Kansas zasedbe.

V dobrih treh letih obstoja in po enem izdanem Demo posnetku je angleškemu Black metal triu končno uspelo posneti tudi prvi studijski album z naslovom Nihil Sine Diabolvs. Na bogokletnem ploščku najdemo devet studijskih skladb, ki so bile…

Gre za zelo zanimivo izdajo norveške Black metal zasedbe Beastcraft, ki je v bistvu ponatis treh zgodnjih Demo posnetkov, ki so nastali med leti 2004 in 2005.

Brez dlake na jeziku je najnovejše orožje v suhljatih ročicah Adija Smolarja, s katerim omenjeni nadaljuje brezupen boj z epidemijo brezumja, ki že od pamtiveka kosi na sončni strani Alp.

Unikatni pristop, ki ga lahko okarakteriziramo kot art punk. Bernays Propaganda so pravi glasbeni posebneži, ki dolgujejo ekspanziji post punka konec osemdesetih, kot tudi new wavea nekaj let prej.

George Lynch je že davno tega ugotovil, da ni več med najhitrejšimi hitroprsteži pod soncem, in da se vedno težje kosa z Jeffi Loomisi in Rustyi Colleyi tega sveta.

Še večja komponistična izpiljenost posameznih AOR/melodic rock vnetljivcev, z več variabilnosti vodilnih melodij v skladbah ter celokupno višjo konsistenco materiala, glede na prvenec »False Metal«.

»ELO Part Two« je, kljub odsotnosti ključnega ELO člana, presenetljivo posrečen izdelek, ki predstavlja uspešno združevanje nekaterih prvin iz klasične ELO tradicije sedemdesetih z melodičnim rockom osemdesetih.

Z Everyday Demons The Answer dokaj spodobno zaključujejo z levitvijo v ene izmed glavnih jurišnikov moderne rockerske izobrazbe, s pogledi mestoma uperjenimi daleč v glasbeno preteklost.

Rutherford je s »Smallcreep's Day« ustvaril imeniten konceptualen hibrid med progresivnim in melodičnim rockom, ki še danes navdušuje s številnimi mogočnimi antemi ter dobro konceptualno pretočnostjo.

Pravijo, da gre v tretje rado! Album "3" naveze Icon Geoffa Downesa in Johna Wettona, na katerem je visoki pedigre obeh glasbenikov naposled materializiran v pravi luči.

Prvi Saga album z Robom Morattijem v vlogi glavnega pevca je kot celota odlično sinhroniziran med njihovo unikatno zvočno tradicijo in nekaterimi modernističnimi prijemi. Idealen začetek nove ere.

V prihodnje bi bila priporočljiva večja osredotočenost celotnega kvarteta pri zlaganju skladb in ne da vse delo čaka zgolj na Karlssona, saj je album v rutini preveč predvidljiv in stilsko preverjen.

Založba: Frontiers Music Srl. Leto izida: 2008 Produkcija: Tony Harnell & Magnus Karlsson Dolžina albuma: 52.43 min Zvrst: AOR / Melodic Rock Starbreaker so skupina, ki je z istoimenskim prvencem iz leta 2005 prijetno presenetila…

Z »Remember the Future« so Nektar ustvarili svojo osrednjo mojstrovino ter dosegli novo stopnjo skladateljske zrelosti. Ta album predstavlja enega najboljših dosežkov progresivnega rocka sedemdesetih.

Prvi DVD/CD superskupine, ki ponuja približek vmesnemu členu med Dream Theater in Symphony X,a vampirsko režečim metal zobovjem, dokumentira njihov nastop na tradicionalnem ProgPower VIII. festivalu!

Prelep dokument sklenitvi razvojnega kroga inkarnacije zasedbe, ki je prinesla imenu Pain Of Salvation etiketo ene najimenitnejših progresivnih metal/rock zasedb našega časa. Na pragu novega rojstva.

S »Two Against Nature« sta stara mačka dokazala, da lahko tudi po dveh desetletjih od izida njunega zadnjega studijskega izdelka, uspešno kljubujeta vplivom narave na njune senzomotorične spretnosti ter ustvarita svež in izzivalen album.

Ta album je zasnovan okrog jazza, a ne gre za navaden jazz. Yolk v glasbo mešajo elemente rocka, avantgarde, simfoničnega rocka (klasike), folk glasbe in še česa.

»Solar Plexus« je, tako kot oba njegova predhodnika, še en izvrsten album na katerem Nucleus demonstrirajo nadvse poučno lekcijo prvinskega jazz rock fusiona.

TZGIV so iz sebe spravili še en odličen album. Zanimivo je slišati nekatere Zappine vokalne kompozicije odigrane instrumentalno. Če kdo lahko to stori kot se spodobi, je to Stauss in druščina.

One Eye To Morocco je redkim spodrsljajem navkljub hvale vredna čorbica vseh bistvenih sestavin Gillanove glasbene kuhinje, hkrati pa dokaz, da leta Iana niso oropala prepoznavnega šarma in karizme.

»Against The Gravity« postavlja temelje za varno simbiozo na svetovnem zemljevidu ter zagotavlja skupini varen in neodvisen artistični razvoj v prihodnje. Z več rockovske drznosti, kot bi pričakovali.

"A Sense Of Purpose" utrjuje začrtano vztrajanje In Flames v modnem izrazu metala, kar dosegajo glasbeniki na podlagi minimalističnih trikov z lahkoto. Zvok je trendovsko še bolj približan in olepšan.

Jade Warrior prvenec vsebuje številne luknje, kar se tiče zvočne konsistentnosti, vendar lahko vsakdo prek njega že dobi lep uvid v njihovo prefinjeno sposobnost združevanja rocka in svetovne glasbe.

Verjetni ustvarjalni zenit skupine, ki prinaša album posrečene ukrotitve divjega "Pack Man" soliranja in vgraditve le tega v kompaktno aranžirane zaključene celote osmih skladb šok esktrema in zabave.

Očitno je bil osnovni motiv napisati sproščen, samozavesten, preprost album, prvobitno zapisan ekspresiji neposrednosti rock/metal riffa. Ne prinaša glasbene revolucije, le lepo darilo oboževalcem.

Sedmi studijski album power metal kovačev spretno krmari med retro nostalgičnimi prijemi zgodnjih dni kariere skupine ter temu dodaja svežino in zrel akcent, zahvaljujoč zlasti prevetritvi postave!

»If I Could Do It All Over Again...« je v marsičem postal prototip zaščitnega zvokovnega stila legendarnih prvakov Canterbury scene. Tega bodo Caravan v naslednjih letih še izpopolnjevali.

Prva prava uradno izdana kompilacija finskih "Pošasti iz omare", ponuja mnogo več kot le izbor najboljšega med najboljšim. Pripravite se na ples črvov impresivnega tržnega gneva razpadajočih trupel!

»Civilian« predstavlja več kot dostojno slovo legendarnih herojev eklektičnega progresivnega rocka, še danes ene najbolj originalnih in vizionarskih rockovskih skupin vseh časov.

"Rising" je logično nadaljevanje zgodbe s predhodnika. Nemara manj navdahnjen album, a precej bolj svetel in optimističen. "Rising" ohranja Great White tradicijo prepoznavnega hard rock sporočila.

The Moody Blues klasika »Days of Future Past« je eden izmed tistih monumentalnih albumov šestdesetih let, kateri ne smejo manjkati v slehernem gospodinjstvu.

»Asia« je album, ki še danes pri mnogih glasbenih gurmanih zbuja silno mešane občutke, vsi pa se strinjajo v tem, da se mu ne more oporekati njegove izjemne muzikalne kvalitete.

»Contact - Live in Munich« je monumentalni koncertni dokument, saj je na njem ujet poslovilni nastop Michaela Sadlerja v vlogi člana skupine in tridesetletnica obstoja ene najboljših Kanadskih skupin.

Avant kodiranje jezika »norih« trenutkov albuma »Ummagumma«, nedosegljivega genija Franka Zappe in novejšega Mr. Bungle, Fantomas, The Dilinger Escape Plan izrazoslovja, v sebi lastno glasbeno obutev.

7800 Fahrenheit se v smislu ravni kvalitete nahaja v povprečnem rangu Bon Jovi prvenca, glede na dejstvo, da je album v primerjavi s predhodnikom oropan prisotnosti velikega hita, pa realno gledano kotira še kako stopnico nižje.

Ne bi se preveč zmotili, če bi dejali, da sta bila Noddy Holder in James Lea, člana Wolverhamptonskega kvarteta Slade, Lennon in McCartney glam rocka.

"The Descended", je zanimiva kombinacija power metal udarnosti z ambientalno modnim teater mračnjaštvom, v kreaciji katerega so skandinavski glasbeniki v žanrskem diafazonu metala zelo dobro podkovani

»Giant For a Day« kot tipičen produkt svojega časa predstavlja najslabši izdelek v povesti legendarne skupine. Ne glede na to še zdaleč ni brez svojih pozitivnih strani, saj občasno zaživi tudi njihova pretekla prog rockovska magija.

Bon Jovi s prvencem še zdaleč ne netijo plamenov kake nove glasbene revolucije, pravzaprav v okviru svojih omejenih kreativno razvojnih zmožnosti za začetek le ubogljivo sledijo trendom.