Recenzije

Prelepo nadaljevanje zgodbe z albuma »We Must Obey« (2007), ki dokazuje, da kalifornijski stoner rockerji niso izgubili znamenitega šarma, ne žara in zagona, ob izdaji svojega 11. studijskega albuma.

"Ride Your Life" je prežvečen hard rock, s produkcijo na nivoju, ki ne bi zadovoljil niti bend tipa AC/DC v letu 1983. Album, ki daje občutek, da je bil izdan bolj zaradi osebnega imidža.

»Saga« je reč, ki ne gre tako hitro pod kožo, kot bi človek pričakoval, glede na znano, ali pričakovano. Ne išče hitov in ni le album nujnega rock n' roll »nažiganja«. Ni godcev, pihalcev, ni orkestra. Dejansko je Saga sklenitev razvojnega…

S Hail to the Thief so se Radiohead vrnili k osnovam in nam po dolgem času postregli z albumom, ki ni poln glasbenih eksperimentov, temveč gre za bolj normalen indie rock izdelek.

»An Old Coat Won't Ever Let You Down« je dražljiva mešanica arom rock, blues, na trenutke celo folk glasbe, s katero je Rod Stewart ustvaril prepoznaven glasbeni podpis.

Posamezni deli znajo biti odlični, vendar pa niso najbolj vešče sestavljeni.

Steve Hackett je iz ustja tunela prikorakal z novo mojstrovino ob kateri bodo imeli vsi dolgoletni privrženci veliko razlogov za veselje, saj ponuja vse tisto s čimer je v preteklosti zaslovel, hkrati pa prinaša tudi nekatere dokaj sveže…

Barbaro (ma non troppo) je fantastičen abum. Edina prava kritika je, da na njem ni dovolj nove glasbe – le 28 minut.

»First Step« je debitantski album legendarnega britanskega blues rock kvinteta Faces, ki je zrasel na pogorišču enega najatraktivnejših r & b kolektivov 60tih let Small Faces.

Z »The Whirlwind« mednarodna, super-zvezdniška zasedba, po pričakovanju ni postavila kakega novega mejnika znotraj brezkončnega sveta progresivnega rocka, a ponudila svoj doslej najboljši in najzrelejši izdelek.

"Inconstantinopolis" je uporniško odbita plošča radovednega intelekta avantgarde, ki postavlja skupino Analena na posebno mesto alternativne rock scene, kateri je težko najti izrazne vzporednice.

»Right Place, Wrong Time« je Otisa Rusha takrat kot je bilo to za oživljanje bluesa kot žanra najbolj potrebno utrdil na mestu enega vodilnih nosilcev praporjev bluesa čikaške generacije.

Black Gives Way to Blue je temačen in umazan album, temu nasprotujoči akustični deli pa opominjajo, zakaj so Alice in Chains nekoč že bili eden najimenitnešjih predstavnikov svoje dobe.

Z »Up« je legendarni progresivno rockovski umetnik vnovič prekosil samega sebe in ustvaril še eno brezčasno mojstrovino ob kateri lahko številni sledilci njegove glasbene zapuščine samo nemočno zardevajo.

From The Cradle je mojstrsko uravnotežen kolaž 16tih priredb blues standardov, ki ponazarja številne obraze in podobe pravovernega blues interpreta.

Amnesiac je album, ki je vsekakor še eno veliko dejanje v zgodovini skupine.

Verjnuarmu dokazujejo, da uporaba redkega jezika ni dovolj, da bi bend zvenel sveže in unikatno.

Če so bili Bon Jovi s produkti preteklega desetletja in več še sposobni kreiranja spodobnih napevov za rojstno dnevne zabave sedemnajstletnic, jih je na The Circle ta "dar" dokončno zapustil!

Tako odbitega alter rocka pa že dolgo ne! Cripple And Casino je skupina, ki je zaprisežena garažnemu nažiganju, brez mnogo razmišljanja in komponiranju na prvo žogo. Težko jim najdeš vzporednice.

Stryper ostajajo z "Murder By Pride" še naprej navdahnjeni kredibilni nosilci zapuščine svojega zlatega opusa. Drugačen album, surovega zvoka, a še vedno pisan na kožo zvestim ljubiteljem te skupine.

»Regeneration« je za Tide zrel korak naprej, ki ponuja skupini vse prave iztočnice za resen preboj na polje širše prepoznavnosti v tujini. Jasno definirane indie pop rock skladbe odlične produkcije!

»Digital Ghost« je nov odličen Shadow Gallery album, ki se kakovostno povsem približa magnum opusu skupine »Tyranny« (1998). Manj eksperimentalen od "Legacy" (2001) in manj oster od "Room V." (2005)!

V duhu narodne glasbe, tega, nekoč ostrega in dobrega benda, povzema DVD "Živa pićka" najbolj slikovito verz: »uzalud vam trud svirači« (»zaman vaš trud, godci!«)...

Shoulda Been Home po stari Crayevi recepturi nadaljuje s poslanstvom serviranja karakterno nezahtevnih muzikaličnih namigovanj v smeri soul glasbe, s tem pa žal preveč pogosto obrača hrbet bluesu.

Bratko je postal še boljši skladatelj, ki ni ničesar izgubil, pridobil pa ogromno, predvsem v kompozicijskem smislu. Že vnaprej opozarjam, da pred tem albumom nihče ni varen.

Pestra paleta glasbenikov, zbranih okoli idejnega vodje Vlada Poredoša, nam je ob dvajseti obletnici delovanja postregla s svežim izdelkom, ki pa ne odstopa od Orlek normativov.

Ob poslušanju »Live At Madison Square Garden« bodo z ušesi še posebno navdušeno zastrigli vsi prebivalci gozdnih robov in sveže pokošenih polj, saj se celoten posnetek z lahkoto uvršča med najboljše Tull koncertne dokumente.

Eternal Tears of Sorrow na svoji šesti plošči ponujajo soliden simfonični/melodični death metal, ki pa ne ponuja ničesar kar ne bi že slišali.

Torture Killer nas popeljeje v temno in umazano kanalizacijo v kateri odmevajo zlobni riffi in nas lovijo odmevi brutalnih vokalov.

Kurai je kot grozljivka brez prave groze. Slišiš le namige o tem, kaj bi se lahko vsak trenutek zgodilo, a nikoli ne pride do tega. Ideja je zelo izvirna, saj je poslušalec nenehno na trnih in napet.

Najtrši album Jaded Heart kariere? Jaded Heart? Še vedno 100%. Drugačen album, ostro našpičen, a z ohranjenim občutkom za vožnjo po srednji špuri med bombastiko velikih melodij in agresivnim brcanjem.

"Ground Zero" je navdušujoč manifest zlatih časov prog metala. Skandinavska šola! Album, ki že dolgo ni ponudil odlične kombinacije sapojemajoče kompleksne kombinatorike in melodične kompaktnosti.

Kar Winger ni uspelo z albumom vrnitve "IV." leta 2006, uspeva albumu "Karma". Zrelostna združitev retro vzgibov z visoko atmosferičnostjo moderne zvočne hoje, v pravšnjem ravnovesju. Karmično super.

Z »Less Is More«, svojim prvim akustičnim albumom, so Marillion predvsem potrdili, da ostajajo med glavnimi mojstri zvokovne redefinicije. V to, da se je skupina med njegovim nastajanjem izjemno zabavala sploh ne gre dvomiti.

»Backspacer« je na trenutke odrezavo hrupna Pearl Jam plošča. Ob tem pa kontrastna pečata melanholije in nostalgičnosti ne ostajata zanemarjena. Le dobrih 36. minut rock glasbe, ki se jedrnato odvrti!

Winds of Plague čez rame poveznijo sekirico, si opašejo sabljico, in na konjičkih odjezdijo v Veliko kamnito vojno.

"Burn" je solo album belgijskega kitarskega heroja Wima Roelantsa. Na njem se je znašlo 56. minut odličnega kitarskega rallyja, ki nosi visoko poslušljiv značaj in kaliber glasbene večplastnosti.

Osebno izpovedni album glasbenika, ki je odraščal ob zvokih jazz rock fusiona deluje vseskozi sproščeno, igrivo, pretočno in poslušljivo. Lahkoten, a bogato aranžiran album organskega zvočnega odseva!

"Dictum Factum" je drugačen album. Je ločljiv od diareje »alternativnega SLO buma« jalove sporočilnosti. Z njim so fantje uspešno položili temeljni kamen, za nadgradnjo prepoznavnosti v prihodnje.

The Scourge s prvim demom dokazujejo, da garaža ni izgovor za slabo produkcijo in da so polni svežih idej za pošteno dozo death/thrash metala.

Kansas se ne vračajo z novim materialom, temveč nas skušajo presenetiti s precej standardnim naborom njihovih najbolj prepoznavnih skladb.

Porcupine Tree so z The Incident »zakuhali« še eno mojstrovino sodobnega progresivnega rocka, katera v ušesih raste z vsakim vnovičnim poslušanjem in tako poslušalca vselej nagradi z novimi presenečenji.

Založba: Roadrunner RecordsDatum izida: 23.06.2009Produkcija: Mike Portnoy & John PetrucciDolžina albuma: 75.22 minZvrst: Progressive Metal Ko človek v novem tisočletju prvič zarotira v CD playerju nove Dream Theater, ga…

Založba: Roadrunner RecordsDatum izida: 23.06.2009Produkcija: Mike Portnoy & John PetrucciDolžina albuma: 75.22 minZvrst: Progressive Metal Ko človek v novem tisočletju prvič zarotira v CD playerju nove Dream Theater, ga…

Black Clouds And Silver Linings je album brez presežnikov. Bolj kontroliran od predhodnika Systematic Chaos. Le dober album. Pomanjkanje navdiha je znova skrito za solističnimi eskapadami. Utrujajoče.

"Sonic Boom" prvi Kiss album po 11 letih ponuja neolepšan prikaz skladateljske povprečnosti, ki jo boste brez pretresov prebavili že v prvem poizkusu.

»Live At Moles Club« je kultni koncertni posnetek, kateri je izjemnega historičnega pomena za vse ljubitelje progresivno rockovskih gigantov King Crimson, saj je na njem ujet prvi koncertni nastop legendarne skupine po vnovični združitvi…

Kid A nadaljuje tradicijo skupine Radiohead, kjer na vsakem novem albumu poskušajo z nečem novim.

House Of Dreams je nadaljevanje zgodbe Sunstorm prvenca. Torej, Joe Lynn Turner je znova pobrskal po arhivih svoje kariere osemdesetih, Dennis Ward in kompanija pa je posnela nov odličen AOR album!

Celebration obeležuje 40. rojstni dan legendarne rock skupine na najlepši možni način. Reciklaža kultnih klasik v vznemirljivi novi podobi, ki pa vdihuje vonj retro nostalgije močneje, kot kdajkoli.

Nemci Caliban ostajajo tudi s "Say Hello To Tragedy" zvesti svojemu jeziku. Ohranjajo tradicionalno agresijo metalcore pridige, z bogato aranžirano kuliso melodij, ki jih ohranja zanimive in drugačne.

Death... the Brutal Way je fantastičen "comeback" album nizozemskih velikanov death/doom metala.

»Indelibly Stamped« je navkljub nizkemu komercialnemu profilu, katerega si je ustvaril v času izida, zanimiv izdelek, ki nazorno prikaže ustvarjalni prerez mlade skupine, ki je pred velikim artističnim prebojem še iskala lastno zvokovno…

»Tinseltown Rebellion« je eden izmed Frankovih najboljših koncertnih dokumentov, ki nazorno odseva brezmejno energijo, neukrotljivo hudomušnost ter tehnični perfekcionizem s katerim so se ponašale njegove koncertne zasedbe med letoma 1979…

Pri prvencu škofjeločanov Angel's Perfect Dream gre za večdimenzionalen album, seveda gledano skozi prizmo osnovnih okvirov grunge godbe.

Sanctuary ohranja visoko začrtan izraz na ravni predhodnikov Forever In Time, Nowhere To Hide ali The Journey Goes On. Nov svež in dinamičen album bravuroznih melodij. Favoriti so to pot vaša izbira.

Luč sveta so uzrli prvi studijski posnetki botrov slovenskega heavy metala Lenih kosti. Tudi po 21. letih ponosno kljubujejo zobu časa z nebrzdano rušilnostjo in čarom unikata sebi lastne karizme.

»White Lunar«, je kompilacija in izbor najbolj svetlih glasbenih trenutkov glasbene podlage filmov, ki sta jih prispevala glasbenika v obdobju od leta 2005 do 2009. Resna glasba za resne poslušalce.

Prvi studijski album po 9. letih čakanja, ponuja "party time" energijo prvih dveh albumov zahvaljujoč povratniku Tedu Poleyu. Danger Danger so z novim kreativnim vrhuncem potrdili ustvarjalno zrelost.

Tough je neizpodbiten dokaz, da John Mayall z razpustom famoznega kolektiva The Bluesbreakers, ki ga je leta 2008 na presenečenje mnogih pospremil k večnemu počitku, ni mislil na upokojitev.

»From The Beginning« je precej trpek primerek moderno jazzovskega kompromisa med sterilnimi akademskimi smernicami, ki se najbolj izražajo v okostenelem preigravanju jazzovskih klasik ter redkimi avtorskimi trenutki navdiha.

»Eye in te Sky« tudi dandanes ostaja svojevrstna art rockovska klasika, ki v ušesih vseh večnih glasbenih romantikov ne zveni nič manj nostalgično kot ob svojem izidu.

"Guitar Gansgsters And Cadillac Blood" je kvaliteten Volbeat album, ne več tako pronicljiv, z več kontrole na produkcijskem krmilu in manj agresije ter drznosti, kot sta jo ponudila prva dva albuma.

The Chair In The Doorway je album, ki deluje sproščujoče, nevsiljeno, podkovan s tipično Living Colour neponovljivostjo glasbene ekstravagance. Living Colour ostajajo navdahnjeno sveži in atraktivni.

Need To Believe je nova potrditev visoke forme prve violine šivcarskega hard rocka, saj je v kratkem času po izdaji albuma Domino Effect, uspelo skupini spraviti skupaj nov, vrhunski studijski album!

Album Truelove's Gutter ostaja zvest značilni Hawleyevi folkori, torej umirjenemu utapljanju v melanholičnih krajinah, ki pa še nikoli prej ni strašilo s tolikšnim vložkom mračnega naboja.

James Christian ostaja s svojo kompanijo v vodah, ki jih najbolje pozna in kroti. »Cartesian Dreams« je nov, v vsem odličen album, kakršnega lahko, v današnji formi, ponudijo le House Of Lords.

Unstoppable je šesti studijski album country rock ikon iz ZDA Rascal Flatts, ki v komercialni uspešnost v ničemr ne popušča. A koliko avtorske pronicljivosti ponuja, to je pa že novo, drugo poglavje.

Edini produkt kratkotrajne formacije dveh bivših (in povratnih) Saga članov je imeniten melodično rockovski izdelek s fantastično produkcijo ob katerem ne more ostati hladen noben ljubitelj mogočnih antemov in zasvajajočih melodij.

"To Our Children's Children's Children" sodi med ključne albume, ki so izklesali simfonični progresvini rock in pomembno vplivali na razvoj eksperimentalne in popularne glasbene scene sedemdesetih.

Pod vtisom preigravanj nekaterih originalov, ki so povzeti na »Kicking Against The Pricks« je »Your Funeral... My Trial« pomenil definiranje glasbene usmeritve, ki ji je Cave ostal zvest tudi kasneje.

S See The Light je Jeff Healey pogumno zakorakal ob boku zastavonoš nove generacije blues rocka, ki je omenjeno žanrsko navezo z velikim uspehom sprva uspešno revitalizirala že v začetku 80tih let.

»The Chicago Transit Authority« je eden izmed tistih »večnih« albumov, katere bi moral vsakdo v življenju slišati vsaj enkrat preden se lahko uleže k večnemu počitku.

Iwrestledabearonce prismuknjeni eksperimentalni core band, s prvencem It's All Happening opozarja, da je združevanje nezdružljivega vznemirljivo. Je album z jasnim karakterjem, a ne za sleherna ušesa.

Precej neotipljivosti in samoparodije zapuščajo Jet, ko se sprehajamo skozi skladbe novega albuma. Z izjemo hita She's A Genious, je to pot prava umetnost najti točke glasbene pronicljivosti skupine.

»16.6.« je najbolj slikovit in razgiban album Primal Fear kariere. Na njem je fantom uspelo odlično skrižati svoj tradicionalni pristop z idejami novega kitarista Magnusa Karlssona, v zelo zrel album.

»Dominator« je nov trenutek večje navdahnjenosti Uda Dirkschneiderja in njegove kompanije, ki se mu boste vsi branitelji starošolske zavesti v klesanju tradicionalne metal obrti stežka uprli.

Ulični metal atraktivnih, lepih, seksi, inteligentnih rock n' roll rudarjev 9mm, za katerega boste težko našli boljši nadomestek v nemškem razumevanju fuziranja rock n' rolla, metala in punka. Strup!

Stara lisjaka sta s tovrstnim izdelkom, katerega najbolj odlikujeta izjemno živa produkcija in konsistentnost, vnovič dokazala, da sta tudi v 21. stoletju še vedno glavna mojstra, kadar je govora o jazz rockovski subtilnosti

Domiselna kombinacija metalskih rifov z jazzovskimi pihali. Ljubiteljem Zappe, skupin Henry Cow in Sleepytime Gorilla Museum bo zelo verjetno ta izdelek všeč.

Keep The Faith prinaša številne močne odklone od ustaljenih smernic predhodnih Bon Jovi triumfov, ter hkrati odpira novo poglavje v zgodbi zasedbe.

Kdor išče kvaliteten elektro pop z dosti temačnimi elementi, naj se ustavi tudi pri tem albumu, saj prav gotovo ne bo razočaran.

Tretji album po združitvi švedskih hard rockerjev Europe ne prinaša nič novega. Komadi povzemajo starošolko šablono skladanja, z akcentom punk produkcije, ki ne pritiče veličini imena kot je Europe!

Whatever Singularity ne predstavlja ne vem kakšnih novosti pri Vuneny. Vsi stari aduti so uporabljeni, a ne obrabljeni. Moža znata svoj potencial do popolnosti izkoristiti.

Ni kaj! Tudi tretji kitarsko povratniški album glavne molzne krave novega rock milenija, dokazuje, da rešuje U2 zlasti fantastična produkcija, ki globoko prednjači nad ustvarjalnim navdihom skupine.

»Magic Is a Child« je navkljub dramatični spremembi, ki jo je povzročil (začasen) odhod ključnega ustanovnega člana, zelo dober album, ki je dovolj eklektičen, da še danes navduši tudi največje prog rockovske petičneže.

Long Player je drugi album britanskih rokerskih eminenc The Faces, ki prisega na enostavno rock & roll kombinatoriko, polno dražljivih vokalnih preletov in akrobacij.

Kendall ima nekaj zanimivih glasbenih zamisli, a njegova najboljša lastnost so dobre kitarske linije in lahkotne melodije.

OK Computer je zame osebno njihov najbolj všečen album. Našli so pravo mero spevnih delov, hipnotičnih instrumentalnih trenutkov in eksperimentiranja.

Najnovejša Moonstone Project ekspedicija, tokrat pomenljivo imenovana Rebel On The Run, še dodatno utrjuje Matta Filippinija v vlogi fanatičnega častilca zapuščine ožjega kroga Deep Purple familije.

»On the Threshold Of a Dream« je še utrdil pozicijo The Moody Blues med ključnimi inovatorji pri postavljanju mostov med simfoniko in psihadeličnim rockom.

Robert Cray se naposled vendarle vrača, tokrat s precej raziskovalno orientiranim izdelkom, ki večinoma stavi na opojnost preverjene recepture elementov bluesa, soula, na trenutke celo jazz glasbe.

S fantastičnim »Recycled« so se Nektar še zadnjič dotaknili progresivno rockovskih zvezd ter v vseh pogledih doživeli svoj artistični vrhunec, ki se po kvaliteti lahko postavi celo ob bok »Remember The Future«.

Same skladbe niso pretresljive, vendar pa je njen glas tisti, ki pesmi »naredi« in brez njenega prispevka bi bile vredne vsaj pol manj. Josipa vedno odpoje iz srca in to se čuti še po vseh teh letih.

Upam, da bodo nekega dne Spaltklang vendarle dobili priznanje, ki si ga zaslužijo, a trenutno je verjetno njihova največja nagrada spoznanje, da so ustvarili še eno brezčasno mojstrovino.

Zame je Fat Again eden najboljših albumov izdanih v zadnjih letih. Resda si veliko izposoja od Univers Zero, a slišal sem že mnogo bolj očitne kopije.

Live In Europe je zbirka živih posnetkov irskega blues rock legionarja Roryja Gallagherja nastalih tekom evropske koncertne turneje februarja in marca 1972.

Ko je Beck konec novembra 2007 stopil na oder legendarnega londonskega Ronnie Scott's jazz kluba in zastavil prvega od petih tamkajšnjih koncertov, je bilo jasno, da se obeta nekaj posebnega.

Willie Nelson, glasbena legenda, igralec, poet, aktivist in ameriška ikona, še kar noče oditi! Stric po vzoru famozne Stardust ponovno briše prah iz klasik ameriške popularne glasbe.

Ponovno rojstvo progresivno rockovskih veličin se z »Godbluff«, še eno mojstrovino, ki sodi v vrh najboljših dosežkov v povesti sodobne eksperimentalne glasbe, res ne bi moglo boljše posrečiti.