Recenzije

Dolgoletno delo se kljub dobrim namenom včasih sfiži.

Brez Uda Dirkschneiderja na vokalu, so Accept izvlekli z novim studijskim manifestom svoj standard, ki ponosno stoji ob boku zlatega Accept opusa osemdesetih let. Rojeni so novi Accept za nove čase.

V primeru Roxy Music se je z »Avalon« nedvomno potrdil star pregovor, da je najlepše končati takrat, ko si na vrhu. Stvaritev art rockovske umetnine, ki ne neha navduševati novih generacij glasbenih gurmanov je bila pika na i ob zaključku…

Phil Lynott je s "Solo in Soho" napravil pomemben korak v smeri utrjevanja lastne kredibilnosti in to ravno v trenutku, ko je Thin Lizzy v kotlu ustvarjalnosti že počasi zmanjkovalo pare.

The Final Frontier sprošča zavoro podrejanju tradicionalnim elementom klasičnega Maiden zvoka. Vešči vnos ustvarjalnih izzivov nudi presunljivo svežino, ki oznanja nov razvojni mejnik Maiden kariere.

"Dejstvo je da publika ni tako razgreta, kot lahko opazujemo DVDju "Comin' Atcha Live!" Očitno smo v Evropi le rahlo ohladili srca do skupine, krivdo za to pa seveda nosi povsem sama. Odsotnost z evropskih odrov je bila namreč predolga."

Alive In Europe je kot kompilacijski koncertni album povsem spodobna izdaja. Odrska eksekucija materiala je vrhunska, za ustrezno živo prepoznavnost skupine v letu 2010, pa bi moral biti to dvojni CD!

Prihaja album za ljubitelje kitarskega rocka! Slovenske branže. 10. motivsko raznolikih skladb, bogato prežetih s prvovrstnimi kitarskimi eskapadami. Duhovit, radoživ in hudomušno navdahnjen prvenec!

»The Art Of Balance« je natanko to na kar namiguje sam naslov albuma. Ohranja usmeritev obeh predhodnikov in ostaja v trši branži melodičnega hard rocka otoške šole. Je bolj razgiban od Primitve Soul.

»Ship Arriving Too Late to Save a Drowning Witch« je še ena Zappa klasika ali bolje rečeno še ena v seriji umetnikovih mojstrovin in je kot taka že zdavnaj postala obvezen kos pohištva vseh glasbenih gurmanov.

»Nonrenormalizability« je še en odličen solo album The Gak Omeka, ki se ga brez problema lahko posluži kdorkoli.

Če bi "Infestation" izšel kaki dve leti po "Detonator", bi bil danes Ratt klasika! Deluje kot, da grungea nikdar ni bilo, glam metal pa je še vedno v polnem razcvetu. Je odličen povratniški album!

»Krautrock From Hell« utegne biti najboljše delo nemških neo-krautrockerjev do sedaj, z ogromno mero eksperimentiranja ter že znanih metod za ustvarjanje prav določenega vzdušja.

Ravno tako kot dirka formule 1 znajo biti zvokovno hudo nadležni, vendar pa so vsebinsko od časa do časa toliko iskreni, da se ti vložen trud poslušanja do neke mere celo poplača.

"Metropolis" je nov odličen povratniški album krojačev britanske AOR rock sporočilnosti FM! Z njim so FM ostali natanko tam, kjer se je njihova zgodba sredi devetdesetih zaključila. FM pač znajo!

Presenetljivo pretkana sredinska hoja med neposredno uperjeno čvrsto linijo in subtilno AORovsko zabeljeno vsebnostjo melodičnega izkoristka, prinaša na obzorje nov sveže navdahnjen studijski dokument

"Facemelter" je Y&T manifest, ki povzema magijo skupine na tako pretanjen način, da ga lahko postavimo ob bok klasičnim stvaritvam osemdesetih. Potenca in vihravost skupine še zdaleč nista zapustili!

Nov visoko iskriv in sveže navdahnjen briljant vstavljen v zbirko umetnin edinstvene Blind Guardian profesije. Z njim so ti imenitni power metalci dregnili ob izpovedno "A Night At The Opera" magijo.

»My Grandmother's space suit« je album, ki je nepogrešljiv v katerikoli zbirki, saj vas bo tako subtilno navdušil, da ga boste morali poslušati še enkrat, čeprav ne boste čisto prepričani, zakaj.

»Cookin' in Mobile« postreže z maratonom prvovrstne napetosti, razburljivega iskrenja in razdražljivega valovanja emocij.

Kanadski nori genij Devin Townsend se vrača s prvim delom štiridelne glasbene pripovedi, Ki.

The Last Embrace z "Aerial" prvikrat v karieri kažejo obraz jasne glasbene profilacije. Ta dodatno učvrščuje glasbeno prepoznavnost oziroma avtentično platformo mlade francoske prog rockovske zasedbe.

Osnovni moto Flyspoon glasbe je kreacija rušilne energije, ki uroči poslušalca in ga brezpogojno zaziblje v stanje omame. Pooseblja nevsakdanjo kombinacijo hrupa in nalezljive »groove« ritem retorike.

Ne nasedajte temu luknjastemu izdelku, ki ne premore trohice dinamike, živosti in zategadelj »jajc«, ki bi prepričala, da igrajo fantje s »trdim«, kakor se za stoner rock spodobi.

Prvenec utrgano alternativne belgijske rock zasedbe, ki vas lahko ob poslušanju prižene do roba zdrave pameti, ali privede do katarze, bo privlačen zlasti za glasbene gurmane z najbolj debelo kožo.

Peti studijski album finskih doom metal težko kombinatorcev, s sludge konotacijo, zgaražirano živahne zvočne produkcije, ponuja zdravilo proti generičnosti in pravi razlog, da mu namenite pozornost.

"Songs From The Road" je vse prej kot posladek, ki bi ga Healeyjevi navdušenci použili z velikim užitkom, čeprav album skriva nemalo prvovrstnega kitarskega vrenja.

Stara mačka sta na »Aura« uspela najti tisto pravo formulo, ki zagotavlja zadovoljstvo tako starih kot novejših privržencev, obenem pa Asio uspešno preporodi ter pripravi na izzive 21. stoletja.

»When the flowers were singing …« ni ravno prelomnica v današnji glasbi, Kwoon ne odkriva tople vode, vendar je ustvarjen izdelek več kot soliden in vsekakor dobrodošel, saj drži post rock nad vodo.

»The Battle of Ego« je odlično popotovanje po hardrockovskih pokrajinah, prepolnih progresivnih vzorcev, ki se približa zvoku Britancev Porcupine Tree.

Incurabili je abstraktni bluesovsko inspirirani eksperiment, ki je lani zrasel na zelniku dveh preizkušenih tvorcev domačega »podtalnega« glasbenega dogajanja.

»Panorama« je idealen za zapolnitev praznega prostora, ki tiči v jazz-rockovski sceni v južnoameriški glasbeni kulturi; na njem glasbeniki ostajajo zvesti prvinskemu jazz-rock zvoku iz 70-ih let.

Temeljni kamen francoskih eksperimentalnih prog metalcev s silno dopadljivim ženskim vokalom, potrebuje v prihodnje nekaj več pozornosti v definiranju grabežljive kompaktnosti vodilnih motivov.

»You Are What You Is« je še ena brezčasna Zappa mojstrovina na kateri je legendarni skladatelj in satirik prekosil samega sebe v svojem neusmiljenem zamahovanju kladiva po vseh porah sodobne ameriške družbe.

Sudakow je na »There is no sound in space« pokazal več duše v sami glasbi kot poprej na "Green", raziskal je prej odkrit space zvok ter se znebil danes prepogostega metalskega "virusa" fusion glasbe.

James Sudakow je v "Green" dokazal, zakaj je imenovan za violinističnega Jimija; vanj je namreč vključil svoje dolgoletno eksprimentiranje z najrazličnejšimi tehnikami igranja na električno violino.

»Entropia« je popolnoma inštrumentalen, strukture kompozicij pa so izredno kompleksne. Kumina.org vseeno ne preseže mej normale - kompleksnost je posledica odlične glasbe, ne razlog za njen nastanek.

Nemška black metal zasedba Dark Fortress se dve leti po izdaji albuma Eidolon znova vrača s konceptualno ploščo, Ylem

Terraform je drugi album projekta, ki ga vodi glasbeni genij švedskega klaviaturista in aranžerja Carla Westholma. Evokacija energij projektov Ayreon in Beyond Twilight, deluje danes nadvse privlačno.

»Coyote« je najbolj izrazito »personalen« izdelek Kayo Dota do zdaj, v njega naj bi Toby vložil največ samega sebe oz. svoje glasbene ljubezni, kar se kaže skozi same strukture skladb.

Prvenec zagrebških metalcore klavcev zabeljen z zatohlo temačnostjo morbide, je ustvarjen percepciji debelokožnih izbrancev. Skupina je na sebi privlačen način podala sicer že preverjena sporočila.

Če bi iskal začetek genija Markusa Staussa (mogoče res v glavnem s pomočjo Kayserja), potem bi to bilo pri tej plošči.

Blues rock se poprej nikoli ni bohotil s tako edinstveno aromo in tako neponovljivo polnim okusom, vse do prihoda Henryja Saint Clair Fredericksa, blues atrakcije z umetniškim psevdonim Taj Mahal.

"Angleški prvenec" ženskega kvinteta, ki uživa doma na Finskem status superzvezd, je poizkus komercialnega preboja na mednarodno prizorišče. V visoki kvaliteti ohranja v celoti svojo konsistenco.

Blind Faith prvenec večkrat potrdi, kako težko pretočne so bile na hitro spletene ustvarjalne niti znotraj zasedbe, in to navkljub nespornemu renomeju njenih članov.

Zaključek "Iconoclast" trilogije je nov kakovosten Heaven Shall Burn album, ki v želji po doseganju dominance ekstremnih atributov metalcore zvoka, nekoliko zapostavlja razgibanje aranžmajskih vsebin.

Predvidljivi ameriški rock optimisti 21. stoletja z glasbeno naivnostjo Jimmy Eat World dojemanja stvarstva, ki so odraščali ob poslušanju gramofonskih plošč zasedbe Cheap Trick njihovih mamk in očkov

GD2D so z novim albumom odskočili od riffovsko težje zasnovanih skladb prvenca in dodali novemu izdelku več stoner rock občutka, kot tudi psihadeličnosti. Z njim uspešno utrjujejo avtorsko samobitnost

Nov prožen in izrazno duhovit studijski album, ki postreže s svežim in drugačnim, a prepoznavnim studijskim dokumentom skupine, ki se nikdar ni bala rokovanja s provokacijo glasbenega eksperimenta.

Pripoved, ki jo Bosanski psiho bljuva je kruta, »Zivot je raj" pa je album, ki vas bo streznil, torej če si le ne boste prej pognali kugle v glavo.

"Sol, poper in sanje" je najnovejša studijska stvaritev Janeza Bončine - Benča, ki servira poigravanje s težko prigarano kredibilnostjo velikana slovenske, nekoč tudi jugoslovanske popularne glasbe.

Z One Life Stand so nam Hot Chip predstavili za odtenek drugačen izdelek od predhodnika, ki je bil nekoliko mračnejši in bolj ambientalen, a osnovno vodilo se ni kaj prida spremenilo.

"My Personal Holiday" je učvrstil unikatno zvočno in slogovno neodvisnost skupine, navkljub dejstvu, da postreže manj slikovito artistično izrazno vsebino glede na predhodnik "Happiness Machiness".

Ex-Guns N' Roses kitarist Slash je končno pristal tudi s solističnim prvencem, ki se je navsezadnje izkazal za več kot soliden izdelek.

»This Good Place« dokazuje, da si Ajalon niso po nepotrebnem zaslužili pozornost takšnih kultnih glasbenikov kot sta Rick Wakeman in Neal Morse ter, da za to ni poskrbela samo prisotnost pobožnih besedil.

True so s svojim tretjim albumom poslali na tržišče doslej svoj najambicioznejši izdelek z jasno profilacijo usmeritve, ki smelo staplja prvine grinda, black metala, death metala in folk glasbe!

GG Trio želi prinesti na trg nekaj novega, svežega v jazzovski fuziji ter pokazati, da fuzija Coree in Davisa ni tista edina »resnična«.

Emotion And Commotion je zrela in zelo dobra stvaritev. Beckove lirične pasaže šarmirajo morda bolj kot njegovi eksplozivni izbruhi.

Razbrdan, umirjen in skrbno premišljen pop/rock album, ki te venomer napoti na pot sprostitve in neobtežene dobre volje.

Zasedba Adam je novo odkritje neraziskanega glasbenega horizonta slovenske rock scene. Ponujajo unikat imenitno uravnane hoje po tanki razmejitveni črti med izzivom preizkušanja in definicijo melodije

Aritmija se s svojim prvencem "Gonilna sila" postavi ob bok našemu najbolj znanemu bendu veseljaške fuzije jazzovskih, rockovskih, folk ter seveda etno prvin, Terrafolku.

Štiri leta »pavze« so prinesle ogromno svežine in kreativne sle, s katero je Blaze Bayley ne le znova našel samega sebe, pač pa spravil od sebe, izmed štirih studijskih, doslej najboljši album kariere

Promise And Terror ne premore opaznega izrazno-ustvarjalnega odmika, ohranja pa visok nivo kvalitete predhodnika in edinstven izrazni obraz Blaze Bayleya.Najboljše kar lahko podeduješ danes od NWOBHM!

Najsi bodi premik od lahkotnejšega popa k tršemu zvoku zgolj kratkoročni eksperiment ali pa dejanska posledica kreativnega razvoja četverice, bi lahko album Bite me vsekakor označili za uspeh.

Vsekakor »Omega« ni najboljše kar je Asia sposobna iztisniti iz sebe, a dobili smo končno album, ki se lahko pohvali s pravo jedrnatostjo prepoznavne Asia karizme. "Phoenix" (2008) je torej nadgrajen!

"Best of" kompilacija skupine, ki po vsega štirih izdanih studijskih albumih ni premogla evolucijskega napredka, je pesek v oči in popoln marketinški trik. Tega ne uspejo skriti niti tri nove skladbe.

»Black Rock« postreže z jasno izrisanimi potezami veščega komponiranja skladb, ki so kot po pravilu smelo podmazane s staro rokovsko orientiranimi aranžmajskimi mažami.

Doves so s svojo prvo »best of« kompilacijo zajeli desetletno »studijsko« zgodovino, s čimer so tudi dobili potrdilo svojega uspešnega, skorajda tridesetletnega ustvarjanja indie rock glasbe.

Potresni sunek ekstremnih švedskih inovatorjev metala s koncertnega nastopa v Amsterdamu, je dokument s karizmo avtentičnega porekla,ki popelje poslušalca na prizorišče od koder si ne bo želel vrnitve

Občutek na Tango 3.0", v primerjavi s prejšnjimi izdelki je ta, da glasbeni aranžmaji skladb, ki so spravljeni na albumu skupaj najbolj zrelo doslej, prvikrat jemljejo primat znamenitemu Gotan ritmu.

»The Dead Vegas« je zelo prepričljiv in kvaliteten glasbeni izdelek pisan na kožo vsem, ki iščete pravo glasbeno »neodvisnost«. Finski indie rockerji so na njem razširili prepoznavno izpovedni jezik.

Novi aternativni rockeji ne prinašajo ničesar novega. Skladbe spisane pod močnim vplivom U2 osemdesetih, vokal in kitara U2jevska. Če dodaš k temu klaviature, zadiši vsa reč tudi a la Coldplay.

Kljub občutkom, da se na »All In Good Time« skupina trenutno težko znajde v iskanju prave usmeritve brez Stevena Pagea, je album zastopan s še vedno zahtevano kvaliteto aranžiranja skladb.

Prvenec newyorške zasedbe Elf Project, bazirane okoli multi-inštrumentalista Carla Schultza, je zagotovo nekaj najzanimivejšega, na kar sem naletel letos.

Drugi studijski Corinne Bailey Rae prinaša drugačen album. Pevka in komponistka artistično na njem dodatno dozorela in ponudila zelo resen osebno izpovedni album, ki ne išče nujnega blišča in hitov.

Nov projekt, retro zvočnih in stilskih prijemov funka, disko ritmov, razgibane rabe sintetizatorjev, blagih barv kitarskega "lizanja", prinaša na slovenski mainstream kvalitetni studijski prvenec.

Municipal Waste se na Massive Aggressive z dobrim crossoverjem spopadejo z volkovi Černobila, odsekanimi glavami, narobe obrnjenimi cerkvami in še čem.

Težko pričakovani povratek Aerosmith postreže z mešanimi občutki, predvsem na račun preživetosti in dotrajanosti samega pristopa, ki Tylerjevo četico drži ujeto v preteklosti.

Superzvezdniška glasbena posadka je navkljub nenaklonjenosti tedanje kritične srenje odlično opravila svojo nalogo in ustvarila klasiko, ki je skozi leta postala svojevrstna rariteta in izgubljen biser za vse privržence sodelujočih…

Mežek ne preseneča z novim izdelkom, pač pa ostaja na svojih preverjeno izraznih tleh. Občutek igrivosti in radosti s prejšnjega albuma je osebno izpovedni Mežek nadomestil skoraj v celoti z resnostjo

S Sestopom so Zmajev rep ponovno naredili korak naprej (podobno kot Moonlight Sky z I Am) in v bodoče se verjetno lahko nadejamo še boljših dobrot izpod rok zasedbe v fazi dozorevanja.

»Expresso II« je še ena jazz rock fusionistična poslastica v režiji Moerlenovih Gong ob kateri lahko še danes uživajo vsi ljubitelji inovativnih in duhovitih pristopov k fuziji jazza in progresivnega rocka.

Coco Montoya je po predhodnem omahovanju z "I Want It All Back" dokončno zapadel v predvidljive, nadležno suhoparne soul vode.

Carl Cino je ustvaril odličen album moderne interpretacije glasbene fuzije prevladujočih žanrov, torej jazza in rocka, ki kitarista približa mojstrom, kot je recimo Mike Stern.

Kultna klasika Reških rockerjev Laufer je po re-izdaji vinilne plošče, doživela ponovno izdajo tudi v obliki zgoščenke. The Best Off... je album, ki sodi v diskografsko zbirko slehernega gospodinjstva

»Toleranca« je znova bolj svetel, lahkoten in veder album od predhodnika »Unca Fibre« (2006). Gre za artistično zrel in najbolj zahodno pro anglo-ameriško usmerjen album, Gibonnijeve pop art karizme.

Préliminaires je eden tistih albumov, ki združuje akustični blues z dotiki moderne produkcije in po slišanem Popu vsekakor ne moremo očitati pomanjkanje ustvarjalnosti.

3 Inches of Blood s Here Waits Thy Doom kot bleščečim draguljem okronajo svojo dozdajšnjo kariero!

Altare Thotemico, bend, ki izvira iz Ancone, je zmes glasbenikov vseh generacij - veteranov z glasbeno vizijo t.i. klasične progresive ter mladcev s svežimi idejami neo-progresivnega rocka.

»A Strange Utopia« je namenjen odkrivanju najbolj »debelokožnim« ljubiteljem progresivne rock in metal erotike! A v cefranju motivov ne bo našel pravih zaključkov, ki bi definirali glasbeni značaj.

"Paradox z "Riot Squad" ne le potrjujejo, da se je kljubovanje za skupino več kot izplačalo, pač pa tudi to, da je mogoče še danes iztisniti in izvleči v thrash metalu album, ki je blizu glasbeno izrazne perfekcije"

"Riot Squad" potrjuje, da je postava Paradox ujela stabilnost. Album je perfektna zmes izročila stare šole evro thrash metala, kontrastno oblečena v moderno optimalno produkcijo zvoka visoke potence.

Stranci prihajajo z drugim studijskim albumom »Kirjetukinor?« ob pravem času, kajti človek ob poplavi novih party rock skupin Slovenije, ki se enačijo z lažno punk etiketo, kar mrgoli na prizorišču.

Po eni strani bi Feedback lahko pohvalili, ker se držijo svoje artistične vizije, a po drugi strani se ni pametno stvari oklepati kot pijanec plota.

"Enfant Terrible" je zložen s preprostimi, predvidljivimi, kratkimi in jedrnatimi gibi strogega minimalizma, kakršnega zahteva pristop v indie rocku. Slovensko-tuja naveza, ki učinkuje v svojem delu.

Fintroll nese z novim albumom vse bolj v simfoničnost. Ne tajijo več black metala. Klaviature nosijo vse večji pomen v glasbeni podobi. Ni jim več toliko do šale in robato spotikave trolovske kulture.

Šestlietni ciklus izdaje albumov je za nemške prog metalce AtmOsfear poteza, ki se jim je globoko obrestovala. Aranžmaje so razvlekli in postregli z najbolj zrelim ter dovršenim albumom kariere.

"Nature/Existence" je odličen prvenec venezuelskih progresivnih metalcev, ki dokazuje, da je, v trenutno z izvirnostjo obubožanem žanru, ostalo dovolj prostora za navdušujoče glasbeno aranžiranje.

Groove Manifest krasi drugačnost in jasnost sporočila, po glasbeni plati pa žal ne prepriča.

Fantje, ki so nemara rasli ob hrustljanju Kelaggsovih kosmičev in Age Of Empire igricah ter tako slišali za Cezarja in Rim, vam bodo gotovo natočili čistega vina in pokazali, kdo je pravi v rocku.